Naslov: Polytechnique - Leto: 2009 - Država: Kanada - Žanr: Krimi, Drama - Dolžina: 77 min. - Režija: Denis Villeneuve - Igrajo: Maxim Gaudette, Karine Vanasse, Sébastien Huberdeau, Evelyne Brochu - imdb
Se spomnite kako nas je Michael Moore v svojem dokumentarcu Bowling for Columbine želel prepričati “Kaj takega se v Kanadi ne more zgoditi. Masaker na šolah? Nemogoče…”
Se že je. In to leta 1989, ko se je mladi mož odločil protestirati na svoj način. Njegovo sovraštvo je bilo namenjeno predvsem ženskam. Masaker na tehnični šoli je trajal 19 minut. Minute, ki so 6. decembra odjekale še dolgo po samomoru napadalca.
Paralelno smo še priča trem usodam, ki jih ta tragedija za vedno spremenila. Američani so svojo žalost in ogorčenje opisali z Van Santovim Elephantom. Takšen način prebolevanja katastrofe se je Kanadčanom dopadel. Denis Villeneuve (Maelström) je posnel rimejk Elephanta. Le da tukaj barvne slike zamenjajo črno-bele. Kar se dokumentarnem slogu sicer zelo bolj poda. Ostalo je isto. Nemi in nejasen vpogled v napadalčeve misli pred napadom (zakaj tako sovraštvo?), tipična šolska norišnica in potem bum! Tišina... slišijo se še le dolgi koraki moža s puško.
Poznate tisto, ko si nesrečnež v tem primeru vedno “sodi sam”. V takih primer je obsodba vedno pravnomočna. Kaj bi se zgodilo, če bi si morilec sodil sam in se spoznal za “NI KRIV”?
OCENA: -4
Se spomnite kako nas je Michael Moore v svojem dokumentarcu Bowling for Columbine želel prepričati “Kaj takega se v Kanadi ne more zgoditi. Masaker na šolah? Nemogoče…”
Se že je. In to leta 1989, ko se je mladi mož odločil protestirati na svoj način. Njegovo sovraštvo je bilo namenjeno predvsem ženskam. Masaker na tehnični šoli je trajal 19 minut. Minute, ki so 6. decembra odjekale še dolgo po samomoru napadalca.
Paralelno smo še priča trem usodam, ki jih ta tragedija za vedno spremenila. Američani so svojo žalost in ogorčenje opisali z Van Santovim Elephantom. Takšen način prebolevanja katastrofe se je Kanadčanom dopadel. Denis Villeneuve (Maelström) je posnel rimejk Elephanta. Le da tukaj barvne slike zamenjajo črno-bele. Kar se dokumentarnem slogu sicer zelo bolj poda. Ostalo je isto. Nemi in nejasen vpogled v napadalčeve misli pred napadom (zakaj tako sovraštvo?), tipična šolska norišnica in potem bum! Tišina... slišijo se še le dolgi koraki moža s puško.
Poznate tisto, ko si nesrečnež v tem primeru vedno “sodi sam”. V takih primer je obsodba vedno pravnomočna. Kaj bi se zgodilo, če bi si morilec sodil sam in se spoznal za “NI KRIV”?
OCENA: -4
Ni komentarjev:
Objavite komentar