Naslov: Gulaal - Leto: 2009 - Država: Indija - Žanr: Krimi, Drama, Triler - Dolžina: 140 min. - Režija: Anurag Kashyap - Igrajo: Kay Kay Menon, Raj Singh Chaudhry, Abhimanyu Singh, Deepak Dobriyal - imdb
Indijskih filmov enostavno ne razumem. Še bolj ne razumem Indijce, ki svoje filme postavljajo ob bok tistim najboljšim. Bi kot “zahodni” gledalec, moral vzeti v račun, da se tu gre o zelo nizko-proračunskih filmih? V Bollywoodu se zvrti vedno ogromno denarja, torej o kakšnem pomanjkanju denarja ne bi mogli govoriti. Zakaj torej tako slabo, tako površno, tako poceni, tako neizdelano? Zakaj se mora poleg vsakega napetega ali dramatičnega trenutka zapeta narodna pesem? Zakaj so moški tako našminkani? Zakaj se spustijo v epske zgodbe, ko pa režiserji ne bi zmogli posneti niti video Jana Plestenjaka? Zakaj je v tem modernem času še vedno moč opaziti slabo sinhronizacijo zvoka ali začetniško rezanje kadrov? Zakaj mislijo, da je 10-minutni ples načičkanega, zakritega dekleta seksi? ….
Indijski filmi so za Indijce. So del njihove kulture in zgodovine. Del, katerega mi/jaz nikoli ne bomo razumeli. Gulaal je letos že drugi film režiserja Anurag Kashyapa. Prvega, še mnogo bolj uspešnega sem celo uspel pogledati. Dev D je bil posnet po “indijski bibliji” Devdas. Romantični film. Gulaal je nekaj čisto drugega. Mnogo slabšega. Svojo vizualne ideje je Kashyap porabil že v Dev D. Tam jih ni potreboval, tukaj v Gulaal pa zelo krvavo. Če že govorim o krvi… Gulaal je politični film. Zgodba o študentu in mnogih okoli njega in njihovih volilnih bojih, prevarah, pohlepu, znanemu indijskemu ponosu…. in seveda glasbi. Pa saj se spomnite izraelskega filma Eskimo Limon in njegovih nadaljevanj. Tukaj namesto jamranja ob seksu, jamrajo zimzelene indijske klasike.
Ja nič, letos še zdržim ob akcijskem “Kaminey”, potem pa sem rešen.
OCENA: +1
Indijskih filmov enostavno ne razumem. Še bolj ne razumem Indijce, ki svoje filme postavljajo ob bok tistim najboljšim. Bi kot “zahodni” gledalec, moral vzeti v račun, da se tu gre o zelo nizko-proračunskih filmih? V Bollywoodu se zvrti vedno ogromno denarja, torej o kakšnem pomanjkanju denarja ne bi mogli govoriti. Zakaj torej tako slabo, tako površno, tako poceni, tako neizdelano? Zakaj se mora poleg vsakega napetega ali dramatičnega trenutka zapeta narodna pesem? Zakaj so moški tako našminkani? Zakaj se spustijo v epske zgodbe, ko pa režiserji ne bi zmogli posneti niti video Jana Plestenjaka? Zakaj je v tem modernem času še vedno moč opaziti slabo sinhronizacijo zvoka ali začetniško rezanje kadrov? Zakaj mislijo, da je 10-minutni ples načičkanega, zakritega dekleta seksi? ….
Indijski filmi so za Indijce. So del njihove kulture in zgodovine. Del, katerega mi/jaz nikoli ne bomo razumeli. Gulaal je letos že drugi film režiserja Anurag Kashyapa. Prvega, še mnogo bolj uspešnega sem celo uspel pogledati. Dev D je bil posnet po “indijski bibliji” Devdas. Romantični film. Gulaal je nekaj čisto drugega. Mnogo slabšega. Svojo vizualne ideje je Kashyap porabil že v Dev D. Tam jih ni potreboval, tukaj v Gulaal pa zelo krvavo. Če že govorim o krvi… Gulaal je politični film. Zgodba o študentu in mnogih okoli njega in njihovih volilnih bojih, prevarah, pohlepu, znanemu indijskemu ponosu…. in seveda glasbi. Pa saj se spomnite izraelskega filma Eskimo Limon in njegovih nadaljevanj. Tukaj namesto jamranja ob seksu, jamrajo zimzelene indijske klasike.
Ja nič, letos še zdržim ob akcijskem “Kaminey”, potem pa sem rešen.
OCENA: +1
Ni komentarjev:
Objavite komentar