Naslov: Ddongpari - Ultimatum - Leto: 2009 - Država: Južna koreja - Žanr: Krimi, Drama, Akcija - Dolžina: 130 min. - Režija: Yang Ik-june - Igrajo: Yang Ik-june, Kim Kkonni, Lee Hwan, Joung Maan-sik- imdb
Nobeden ne udari tako dober focn (zaušnica), kot Korejec. V lanskem letu nam je v Chugyeogja to umetnost lepo demonstriral pimp, ko je od neke stranke tako iztiskal več denarja. Ali pa spontane leteče brce v Salinui chueok. Čisti art...
Ddongpari je režijski prvenec Ik-jun Yanga, ki je še spisal scenarij ter sebi podelil tudi glavno vlogo. Vlogo, ki je delno tudi avtobiografska. In če je Yang doživel vsaj delček tega filma, si je svoje življenje res dobro porihtal. Iz ulice v studio. Njegov lik je namreč bolan človek. Z zdravjem sicer nima probleme, a kakšna “pomoč” bi že prišla prav. Je majhna gangsterska riba. Za njegovega “prijatelja” nabavlja denar od tistih, ki ga niso pravočasno vrnili. Na lepi ali grdi način. V večinoma primerih pa je to grdi. Le tako, za zabavo. Kot cigaret po seksu. Ampak to je zanj vseeno premalo. Če zraven ni nobenega primernega kandidata, se spravi kar na svoje kolege. Tipičen primer slabe vzgoje, bi rekli starejši. No, vzgajal ga sploh ni nihče. Njegov oče je zaštihal mamo že takrat, ko je naš anti-junak bil še čisto majhen. Hmm, mogoče mu res manjka ljubezni? No, tu gre režiser še dalje. Romantika, kot jo v filmih še niste videli…
Močno sem upal na enaki biser, kot je to bil lanski Chaser. Mogoče drugo leto… Predstavljajte si Oldboya postavljenega v neki zaribani irski pub. Asocialnost sreča umetnost Korejskega nasilja.
OCENA: +3
Nobeden ne udari tako dober focn (zaušnica), kot Korejec. V lanskem letu nam je v Chugyeogja to umetnost lepo demonstriral pimp, ko je od neke stranke tako iztiskal več denarja. Ali pa spontane leteče brce v Salinui chueok. Čisti art...
Ddongpari je režijski prvenec Ik-jun Yanga, ki je še spisal scenarij ter sebi podelil tudi glavno vlogo. Vlogo, ki je delno tudi avtobiografska. In če je Yang doživel vsaj delček tega filma, si je svoje življenje res dobro porihtal. Iz ulice v studio. Njegov lik je namreč bolan človek. Z zdravjem sicer nima probleme, a kakšna “pomoč” bi že prišla prav. Je majhna gangsterska riba. Za njegovega “prijatelja” nabavlja denar od tistih, ki ga niso pravočasno vrnili. Na lepi ali grdi način. V večinoma primerih pa je to grdi. Le tako, za zabavo. Kot cigaret po seksu. Ampak to je zanj vseeno premalo. Če zraven ni nobenega primernega kandidata, se spravi kar na svoje kolege. Tipičen primer slabe vzgoje, bi rekli starejši. No, vzgajal ga sploh ni nihče. Njegov oče je zaštihal mamo že takrat, ko je naš anti-junak bil še čisto majhen. Hmm, mogoče mu res manjka ljubezni? No, tu gre režiser še dalje. Romantika, kot jo v filmih še niste videli…
Močno sem upal na enaki biser, kot je to bil lanski Chaser. Mogoče drugo leto… Predstavljajte si Oldboya postavljenega v neki zaribani irski pub. Asocialnost sreča umetnost Korejskega nasilja.
OCENA: +3
Ni komentarjev:
Objavite komentar