Rudo y Cursi

Naslov: Rudo y Cursi - Leto: 2008 - Država: Mehika, ZDA - Žanr: Komedija, Drama - Dolžina: 103 min. - Režija: Carlos Cuarón - Igrajo: Gael Garcia Bernal, Diego Luna, Guillermo Francella, Jessica Mas - imdb

Ne vem, s katero dobro novico naj sploh začnem? Katera je sploh boljša? To, da je to prvi projekt Cha-Cha-Cha produkcije? Firmo, katera se bo ukvarjala s produkcijo filmov iz latinske Amerike, so ustanovili najznamenitejši in najboljši filmski trije amigosi spreobrnjeni v tri gringose - Alfonso Cuarón , Guillermo Del Toro in Alejandro González-Iñárritu. To, da sta po Y Tu Mamá También zopet skupaj Gael Garcia Bernal in Diego Luna? To, da je to prvenec Carlos Cuarona (brat Alfonsa Cuarona), človeka, ki je napisal scenarij za Y Tu Mamá También? Ali to, da se zopet vrti vse okrog nogometa? (dobro mehiško babo sem namenoma izpustil…)
Že vem. Začel bom z najslabšo novico. Rudo y Cursi ni Y Tu Mamá También. Pri tem mislim na kvaliteto. Žanrsko sta namreč oba filma čisto nasprotje. Rudo y Cursi se ne jemlje resno. V to lahko-prebavljivo komedijo je Cuarón prenesel le glas-čez-sliko. V tem primeru je to Baton, prebrisani lovec na… sem že mislim napisati talente, vendar bi v njegovem primeru bolj veljalo denar ali ženske. V najbolj zabačenem delu Mehike najde nova potencialna reprezentanta prav v “Mamá” tandemu. Rudo in Cursi, kot ju kasneje poimenuje javnost, sta brata. Oba revna, oba zaposlena na neki plantaži banan in oba sanjata. O nogometu? Bolj malo. Bernal sanja o glasbeni karieri, Luna pa o boljši prihodnosti svoje mlade družine – predvsem s pomočjo kockanja. “No, prvo bo nogomet”, pravi Baton. V tem sta vsaj dobra. In res, brata se počasi vzpenjata vse do vrha mehiške nogometne elite. Ženske, avti, nova hiša…vse je naenkrat postalo realnost. Ker pa sta naša brata velika butca, to seveda ne more trajati dolgo.
Kdo bi si mislil, da sta lahko Bernal ali Luna tako smešna. Ko te v enem primeru Luna s svojimi brki prepriča, da bolj smešno ne more biti, te Garcia s svojo naivnostjo demantira že v naslednjem prizoru. Ne butca, prava “pendehota”.

OCENA: 4

Ciao

Naslov: Ciao - Leto: 2008 - Država: ZDA - Žanr: Romantični, Drama - Dolžina: 87 min. - Režija: Yen Tan - Igrajo: Adam Neal Smith, Alessandro Calza, Charles W. Blaum, Ethel Lung - imdb

Film se začne s pogledom na monitor, po katerem se počasi začnejo tipkati besede. V teh stavkih se na obisk v Ameriko napove Italijan Andrea. Na drugi strani Andrea pričakuje odgovor Marka, kateri pa nikoli ne pride. Mark je namreč pred kratkim umrl v prometni nesreči. Njegov najboljši prijatelj Jeff, po dolgem obotavljanju le odgovori na E-mail. E-mail, v katerem je bilo čutiti nekaj več, kot pa le prijateljstvo med Markom in Andreo.
Jep, Ciao je gay film. Minimalen. Kot odrska predstava v kateri nastopata le dva lika. Online romanca o dveh moških, katera se nikoli nista srečala, je posneta zelo čustveno. Kot bi film snemala ženska. Ko se v mainstreamu na temo homoseksualnost govori le v komičnem ali glasbenem načinu, se v Indie sceni že dolgo snemajo solidni primerki gay filma. Andrea namreč vseeno obišče mesto, kjer se je hotel srečati z Markom, nevede da je mogoče prav Jeff tisti, katerega si želi.
Prepričljiva igra v dobro vodenem scenariju bo svoje privržence našla predvsem v svoji ciljni publiki. Jaz še vedno raje poslušam Dire STRAI(GH)Ts.

OCENA: -3

Away We Go

Naslov: Away We Go - Leto: 2009 - Država: ZDA, VB - Žanr: Komedija, Drama - Dolžina: 98 min. - Režija: Sam Mendes - Igrajo: John Krasinski, Maya Rudolph, Jeff Daniels, Maggie Gyllenhaal, Catherine O'Hara, Carmen Ejogo, Allison Janney, Chris Messina - imdb

Za nekatere je Away We Go dokaz, da je Sam Mendes po Revolutionary Road končno našel spet staro formo. Nekateri mislijo, da jo je izgubil. Za mene je Sam Mendes vedno v formi. Vsi njegovi filmi so v formi. Prav vsi.
Tudi ta neodvisni biserček o mladem paru v pričakovanju naraščaja. Biser, ki je prišel nekako nepričakovano. Le leto dni po Revolutionary Road, kar je za Mendesa neobičajno. Scenarij, ki sta ga napisala dva zakonca, je dobil v roke med snemanjem filma z DiCapriom in Winsletovo. Tako mu je bil všeč, da je želel snemati takoj. Away We go sicer nima toliko ambicij, kot so jih to imeli Mendesovi prejšnji filmi, pa vendar je režiser v hipu pohodil Juno in njenem sporočilu o staršestvu oz. strahu pred projektom – postati starš.
“In če že ne delam po svojih pravilih, si ne bom privoščil niti s castingom”, si reče Mendes. Še sreča. Pri nas še dokaj neznana John Krasinski (The Office) in Maya Rudolph (Saturday Night Live), sta v vlogi para, ki bo čez tri mesece dobil hčerko, zelo posrečena. Celo pristna. Ker še je do velikega momenta dobre tri mesece, se par ubada z drugimi stvarmi. Ali sta luzerja, živeč iz dneva v dan? Ter predvsem, kje bo najina družinica živela? V mestu kjer sta zdaj, odpade. Tukaj sta le zaradi njegovih staršev, katera pa se zdaj nepričakovano odselita v Belgijo.
Dobri neodvisni filmi so ponavadi vedno road filmi. Le spomnite se zelo podobnega Flirting With Disaster. Zato, pot pod noge. Parček se odloči obiskati stare prijatelje in znance, ki so sedaj razmetani po celi Ameriki. Odpravita se iskat družinsko idilo, katere pa ni. Kajti, vedno ko se par poln optimizma odpravi na obisk, se razočarana vrneta.
Predvsem v prvi polovici filma, katerega je Mendes polil s komičnimi situacijami, napolnjenemi s čudaškimi liki. Od brbljave, seksistične prijateljice, do new-age hipijke, smo priča skoraj slapstick humorju. Stranski liki so tako našiljeni, da na trenutke grozi celo potop glavnih igralcev v vlogo statistov. Kasneje, ko se bodoča starša znajdeta pri navidezno perfektni družini, kjer sta zakonca celo nesrečna, ker sta tako srečna in kjer otroki ugasnejo film Sounds of Music še pred prihodom nacistov, se film nagne bolj v mirne, zamišljene vode. Še bolj resno postane, ko obiščeta njegovega brata v Miamiju. Vendar ne za dolgo. Z dobro tempiranimi trenutki nas Mendes vedno znova opomni “hej, to snemam iz veselja in ne zaradi oskarjev!”

OCENA: +4

Asbe du-pa

Naslov: Asbe du-pa - Leto: 2008 - Država: Iran - Žanr: Drama - Dolžina: 101 min. - Režija: Samira Makhmalbaf - Igrajo: Ziya Mirza Mohamad, Haron Ahad, Gol-Ghotai - imdb

"Išče se močan, zdrav in čisti fant. Plačilo: 1$ na dan. Delo: nošenje paraliziranega tirana."
Če bi se ta objava nahajala v časopisih, se Guiah ne bi prijavljal za to službo. Fant, kateremu se je telo hitreje razvijalo od možganov, ne ve niti brati, kaj šele si privoščiti časopis. Živi v neki zemeljski luknji, skupaj z mnogimi ostalimi sirotami. V “intervjuju” za delo, se je prav on izkazal za najprimernejšega. Postal je konj na dveh nogah.
Od zdaj naprej bo nosil dečka brez nog, ki prihaja iz "bogatejše" družine. V šolo, na igrišče… kamorkoli si bo gospodar zaželel, tja ga bodo peljale njegove nove noge.
In če je kdo pričakoval kakšno prijateljstvo med obema vrstnikoma, bo to moral poiskati v katerem drugem filmu. Ne, Samira Makhmalbaf, hčerka slovitega Mohsen Makhmalbafa, kateri je to stvar tudi spisal, je šla v druge vode. V tiste, kot se to od Iranskega neo-realizma tudi pričakuje. Trpljenje in zlorabljanje šibkejših in revnejših postavljeno v umazane ulice bede.
Fant brez nog v Guiah ne vidi prijatelja. Ne vidi niti človeka. Za njega je to konj. Tako ga tudi kliče. Da bi ga gospodar nežno negoval, kot to kobila počne s svojim žrebcem, lahko Guiah samo sanja. In še preden se spomnimo na kakšno bizarno, surealistično Kafkino delo, se tudi naš revež začne spreminjati v pravega konja.

OCENA: +2

Little Ashes

Naslov: Little Ashes - Leto: 2008 - Država: VB - Žanr: Biografija, Drama - Dolžina: 112 min. - Režija: Paul Morrison - Igrajo: Javier Beltrán, Robert Pattinson, Matthew McNulty, Marina Gatell, Arly Jover - imdb

Kaj niso Zemeckis, Spielberg in Lucas nekaj časa študirali skupaj? Zlata generacija sedme umetnosti. Predstavljajte si biografski film, ki bo posnet čez 50 let, v katerem imata Spielberg in Lucas strastno afero. “Po resničnih dogodkih…” Kdo bi to hotel gledati?
Salvador Dali, Luis Bunuel in Garcia Lorca, so se tam v 20tih letih prejšnjega stoletja našli in vzljubili. Bili so študentje na umetniški fakulteti. Takrat je še edino veljal le Lorca, idealistični španski pesnik. Kdo sta Dali in Bunuel vam verjetno ni potrebno razlagati….
Kako torej sedaj narediti zanimiv film, ko pa so se njihova pota razšla, še preden so ti umetniki naredili kaj pametnega. Seveda, vpletimo romanco. Pesnika so tako ali tako ustrelili Frankovi možje, Dali pa s temi dolgimi brki nikoli ni zgledal preveč “moško”. Ajd, pa naredimo homo romanco. In ko to patetiko gledaš kakšno uro in pol, ugotoviš, da si gledal le making-of Andaluzijskega psa.

OCENA: -2

Middle of Nowhere

Naslov: Middle of Nowhere - Leto: 2008 - Država: ZDA - Žanr: Komedija, Drama - Dolžina: 95 min. - Režija: John Stockwell - Igrajo: Justin Chatwin, Susan Sarandon, Anton Yelchin, Eva Amurri, Willa Holland - imdb

Še zdaj krpam stare grehe. Med dopusti je padlo mnogo filmov. Preveč za mojo tipkanje. Nekje imam napisano – Middle of Nowhere, pogledal junija. Sedaj pa smo konec septembra… Middle of Nowhere, Middle of Nowhere… kateri film je že to? Pogledam na imdb. Aha, Susan Surandon. Ne, še vedno ne preskoči. Moram na Youtube, pogledati trejler. V glavi in na ekranu, se mi je v hipu zvrtel film. Ahaa!
Če se ti film zbriše iz spomina po treh mesecih, se za film seveda ne more govoriti veliko pozitivnega. No, koliko se jaz spomnim, film sploh ni bil tako slab.
John Stockwell je po Into the Blue in Blue Crash zapustil bikini-cono, ter te tokrat posvetil coming-of-age dramediji.
Dorian je skoraj isti tip, kot tisti z Adventurelanda. Tudi on rad kadi travo. No, on jo celo preprodaja. To mu prinaša kar lepo vsoto denarja, zato je zaposlitev v zabaviščnem parku le fasada. Njegovo pranje denarja. V teh parkih, pa vemo, so zaposlena tudi dekleta. Eva Amurri je Grace. Grace je hčerka Susan Surandon. Susan Surandon je mama Eva Amurri. Vem, zapleteno. Eva Amurri in Susan Surandon sta v familiji, tudi v pravem življenju. Eva je po svoji mami posvojila vse tri kvalitete, ki so to legendo pripeljale na vrh filmskih igralk. Igralski talent, ogromne oči in tista stvar, ki smo jo na Surandovi najbolje občudovali v filmu Atlantic City.
In če sem že omenil Adventureland - tudi tukaj se Dorian in Grace pecata skozi celoten film. Prepočasi. Kajti tudi tukaj izbere dekle drugega, lepšega.
Če bom čez tri mesece spet pozabil na vsebino zgodbe, si bom v mislih združil filma Garden State in Charlie Bartlett (+ Adventureland). Samo malo….aha, že vem o čem se gre pri Middle of Nowhere.

OCENA: +3

Kicking It

Naslov: Kicking It - Leto: 2008 - Država: ZDA - Žanr: Dokumentarec, Šport - Dolžina: 98 min. - Režija: Susan Koch, Jeff Werner - Igrajo: Colin Farrell - imdb

“Leta 2001 sta Škot in Avstrijec imela noro idejo. Pomagati ljudem, ki nimajo svojega doma. Dati možnost brezdomcu spremeniti svoj način življenja. Priložnost za začetek novega. V iskanju načinov, sta se ustavila pri tisti stvari, ki združuje vsakega človeka na zemlji. Naj bo bogat ali reven. Odgovor je seveda v nogometu. Organizirala sta nogometno prvenstvo v katero se kvalificira tista država, ki se doma srečuje s tem problem. Torej, praktično vsaka država. Od Afganistana, Afriških slumov, New Yorških ulic, pa do igrišč v Dublinu. Ideja je stekla. Sedaj, 5 let pozneje, se je več kot 20.000 brezdomcev odločilo trenirati, pozabiti na droge in alkohol ter poiskalo nove načine, kako se rešiti iz te nerešljive situacije. Vse z upanjem, da bodo lahko predstavljali svojo državo na naslednjem nogometnem svetovnem prvenstvu brezdomcev, ki se bo odvijalo v Južni Afriki.” To se bile približne uvodne besede naratorja Colina Farrella.
Od teh besed naprej smo priča sedmih različnih usod, pa vendarle se te usode končajo vedno pri isti stvari. Človek nima svojega doma. In prav zaradi tega je to prvenstvo še kako pomembno za vsakega posameznika. Dokazal bo lahko, da se na njega še vedno lahko računa. Pridobil bo davno izgubljeno samozavest. Pri tem pa rezultat ni pomemben. No, vsaj za nekatere. Rusi bi z zmago na turnirju, končno lahko pridobili medije na svojo stran. Vsaj enkrat se v njihovem kontekstu ne bo pisalo o pijancih ali umazancih. Tudi Kenijska ekipa sanja. Predvsem njihov kapetan, ki upa, da ga bo ta turnir rešil njegovega dela – čiščenje stranišč. Ali pa Irski golman. Z drogami je že skoraj končal, sedaj bo potrebno delati še na ostalem…nogomet je začetek. Za Afganistanskega fanta je dovolj, če se tukaj, daleč od doma, lahko dotakne dekleta. Tu so še tudi Američani. Na koncu imamo še najstarejšega udeleženca turnirja. Bivšega roparja, ki je v Španski ekipi le zato, ker so tam tisti, ki spremembo rabijo najbolj.
Še en dokaz, da je nogomet več kot le igra. In še en dokaz, da je najboljša droga navadna žoga.

OCENA: 3

Tenderness

Naslov: Tenderness - Leto: 2008 - Država: ZDA - Žanr: Krimi, Drama, Triler - Dolžina: 101 min. - Režija: John Polson - Igrajo: Russell Crowe, Jon Foster, Sophie Traub, Laura Dern - imdb

Russell Crowe je detektiv Cristofuoro. “Mali policajček z vegetativno ženo.” In ker ima pač težko življenje, dobiva le še lahke naloge. Časa ima torej na pretek. Svoj hobi si najde v njegovem zadnjem velikem primeru. Eric Poole (Jon Foster) je kot 16-letnik hladnokrvno in brutalno ubil svoja starša. Pravni sistem ga po treh letih zapora pomilosti. Crowe je prepričan, da Eric Poole ni tako nedolžen, kot zgleda njegov obrazek. “Oba veva da še boš ubijal, kajti ti si psihopat!”, mu Crowe zažuga pred izhodnimi vrati zapora.
Režiser John Polson se rad ukvarja s premaknjenimi osebami. Swimfan ter predvsem Hide and Seek s skrivnostnim Robert De Nirom sta bila le začetek.
Tenderness ima še tretjo karikaturo z dodatnimi potrebami. Tudi Lori je stara le 16 let. Znaki na njenem zapestju nam pokažejo, da rada prisluhne skupini Suicidal Tendencies. Kot vsaka najstnica ima tudi ona svojega idola. V svoj dnevnik si zalepi vsako fotografijo Eric Poola, katero izreže iz časopisov. Nekoč je “raziskovala”, sedaj pa si delita preteklost in prihodnost.
To kar je nekoč bila Sissy Spacek v Badlandsu, postane Lori – pregrda za umor – sedaj v Tenderness. Prislini se v avto, s katerim se Eric Poole odpelje do svoje naslednje “žrtve”. Za njima pa vedno neumorni Crowe…
Dobra karakterna študija obsesij, posneta po knjigi Roberta Cormiera me je prepričala tudi s koncem, na katerega se film skozi celotno zgodbo tako nanaša. Hja, zadovoljen sem celo z obema koncema.

OCENA: 4

OSS 117: Rio ne répond plus

Naslov: OSS 117: Rio ne répond plus - Leto: 2009 - Država: Francija - Žanr: Avantura, Komedija - Dolžina: 101 min. - Režija: Michel Hazanavicius - Igrajo: Jean Dujardin, Louise Monot, Rüdiger Vogler, Alex Lutz - imdb

Spomnim se računalniške igre z naslovom No One Lives Forever. Igra z agentko v glavni vlogi je bila tako zabavna, da je dobila celo svojo nadaljevanje. No, Austin Powers je dobil celo dve. Govorim seveda o parodijah povezane s tajnimi agenti. Po navadi jo v teh primerih skupi James Bond.
Francoski agent OSS 117 je svojo prvo predstavo že imel. Nekaj let nazaj, je v filmu s pod-naslovom OSS 117: Le Caire nid d'espions špijuniral v Egiptu. Uspeh je bil zavidljiv. Drugi del je bila nuja. To, da mora tajni agent prepotovati zemljo, je logično. Torej, kam poslati našega OSS 117 v novem filmu? V katerem mestu je Francoz doživel največ akcije, avanture, romantike in zabave. Seveda, Jean-Paul Belmondo, ko je bil še Človek iz Ria. To je bil super film.
In zopet je mikrofilm tista stvar, katero je potrebno pobrati in odpeljati na varno, še preden jo v roke dobijo komunisti ali nacisti. Pravi agent pa ima ob sebi vedno ogromno žensk, kar stvari le dodatno otežuje. Ob teh stvarcah se je namreč težko koncentrirati na tiste ukaze, ki se jih dobi v Parizu.
Kar nekaj let bo morala miniti (beri – 20), preden bi me zamikale nove dogodivščine agenta OSS 117. Čeprav, jaz vem in vi veste, da ne bomo rabili čakati niti dve leti na tretji del.

OCENA: 2

Star Trek

Naslov: Star Trek - Leto: 2009 - Država: ZDA - Žanr: Znanstveno-fantastika, Akcija - Dolžina: 127 min. - Režija: J. J. Abrams - Igrajo: Chris Pine, Zachary Quinto, Karl Urban, Leonard Nimoy, Eric Bana, Simon Pegg, Bruce Greenwood - imdb

Vsi poznate ta primer nočne more. Nahajate se na obisku pri znancu, ko pade ideja za ogled fotografij iz morja ali dojenčkov. Medtem, ko gostitelj uživa v spominih svojih fotografij, je tebi iz fotografije v fotografijo vedno bolj dolgočasno. Tako sem se ob novem Star Treku počutil jaz in tako se je počutil J. J. Abrams, ko je v roki držal album poln nostalgije. “Glej ga Kirka, kako vozi avto! O, Spock v šoli…”
Kot skoraj čistemu laiku Star Trek fenomena, sem se ob pogledih na zeleno žensko ali naglas Ruskega “kapitana”, moral na glas zasmejati. Nikoli nisem razumel, zakaj se je serija vsa ta leta morala držati naslova “najslabša in neoriginalna maska ter kostumografija vesoljcev v sci-fi filmih”? Enkrat B-serija še ne pomeni vedno B-serija, kaj šele B-film.
Star Trek se začne, kot se začne vsak podoben film. Z vesoljsko ladjo. Tokrat smo tako daleč nazaj, da še ladje Enterprise ni bilo. Ko še je Kirk bil v maminem trebuščku. Sledi razčefuk, pa heroizem… vse po starem.
Po takšnem začetku nam je potem vse jasno v katere smeri se bo film odvijal. Jasno je, da se Kirk in Spock sprva ne bosta marala. Jasno nam je, da se bo odvijal finalni boj, kjer bo Kirk dobil možnost maščevanja svojega očeta. Jasno nam je, da se bodo rešili v zadnji sekundi. Jasno nam je, da se je med scenaristi vil boj – katera rasa bo glavni negativec – Borgi, Romulanci ali Klingonci. Zmagali Romulanci. Jasno nam je, da so se vsi scenaristi strinjali in iskali možnost, kje bi lahko vrinili originalne člane zasedbe.
Na žalost, jasno nam je tudi, da se v gospodarstvu tudi v prihodnosti ne bo nič spremenilo. Še vedno lahko s tri-letno šolo ter brez delovnih izkušenj postaneš direktor. Kako? Preko vez, logično.
Ej, s katerega planeta pa je črnka?

OCENA: -3

Nestyda

Naslov: Nestyda - Leto: 2008 - Država: Češka - Žanr: Komedija - Dolžina: 88 min. - Režija: Jan Hrebejk - Igrajo: Jirí Machácek, Fedorova Vera, Simona Babcáková, Petr Ctvrtnícek, Nina Divísková - imdb

Češki film je v krizi. Lansko leto sem pogledal kar sedem primerov češkega filma in noben se ni znašel na moji “top 100” lestvici tistega leta. Niti ko sta se pred dvema letoma predstavljala trenutno dva največja Češka režiserja (Jiri Menzel in Jan Sverak), nisem poskakoval od zadovoljstva. Celo razočaran sem bil. Zadnji češki film, ki me je prepričal s tipičnim humorjem, kot ga poznamo iz tistih krajev, je bila komedija Horem padem. Režiser – Jan Hrebejk.
Hrebejk je pred Horem padem posnel še Musíme si pomáhat. “Holokavst” komedija je bila nominirana celo za oskarja. In od tistega trenutka je za Hrebejka šlo le še navzdol. Vsaki film je slabši od prejšnjega. Tudi z Nestyda ni drugače. Še vedno ni govora o zelo slabem filmu, pa vendar – ime obeta. V tem ne-romantičnem filmu je smešnih situacij malo. Še mogoče najbolj posrečena je prav tista, s katerim se ta filma sploh začne. Ob prižigu nočne lučke, Oskar (TV napovedovalec vremena) v senci opazi “resnično” velikost ženinega nosa. Kako je lahko sploh ljubil osebo s takšnim ogromnim nosom? Začne afero z varuškinjo, potem z ostarelo pop zvezdo… ne pomaga nič. Oskar ostane osamljeni samec, brez sramu in predrzen, kot je dobeseden prevod naslova Nestyda.

OCENA: +2

Fighting

Naslov: Fighting- Leto: 2009 - Država: ZDA - Žanr: Akcija, Drama - Dolžina: 105 min. - Režija: Dito Montiel - Igrajo: Channing Tatum, Roger Guenveur Smith, Terrence Howard, Anthony De Sando, Zulay Henao, Luiz Guzman - imdb

Naslov filma – Fighting je svoj žanr že določil. Tisti, ki ne razumejo angleško, so to lahko izbrali iz plakata, na katerem se Channing Tatum postavlja kot kakšen Ultimate Fighter. Po režiserjevem prvencu A Guide to Recognizing Your Saint, karakterni drami postavljeno v italijansko četrt New York, je ta poteza Dito Montiela bila presenetljiva. No, tisti, ki so pričakovali pretepaški film, kao Never Back Down 2, so pri filmu potegnili kratko. Le kratki štirje boji, ki s kakšno akcijsko koreografijo nimajo veliko skupnega, so za “Fightning” premalo. OK, Rocky je imel le en boj, vendar smo zato dobili odlične like napolnjene z ameriškimi sanjami. V sami strukturi zgodbe, se Fightning veliko ne razlikuje od svojega idola. Na žalost, Channing Tatum ni Sly (tudi fizično ne), Zulay Henao pa prelepa za vlogo Adrian. Le izbira med ostarelim nergaškim trenerjem ali prefinjenim črnskim spletkarjem, bi bila vredna razmisleka.
Ta črnec je Terrence Howard. V Channing Tatumu, uličnem prodajalcu sumljive robe, vidi priložnost za lahek zaslužek.
“Se boš mlatil za denar?” ga vpraša Howard.
“Logično. Če bi užival v zlomljenem nosu, bi šel igrat v film Fight Club. Poleg tega imam neporavnane račune z enim važičem. Mi boš zrihtal fajt z njim?”
“Seveda. Dobiš na koncu filma,” mu odgovori Howard
“Bom zmagal?” vpraša naivno Tatum.
“V pretepaških filmih sta na koncu izgubila le Rocky in Deklica za milijon dolarjev. Zato sta tudi dobila oskarja.”
Jep, Dito Montiel. Zlati kipec si lahko le narišeš.

OCENA: 3

Laskar pelangi

Naslov: Laskar pelangi - Leto: 2008 - Država: Indonezija - Žanr: Drama - Dolžina: 123 min. - Režija: Riri Riza - Igrajo: Cut Mini Theo, Ikranagara, Tora Sudiro - imdb

Na enem izmed majhnih otokov Indonezije, mlada učiteljica čaka še na vsaj enega učenca. Če majhna, muslimanska šola nima vsaj 10 učencev, bo po zakonu potrebno šolo zapreti. Učiteljici Bu Muslimah je to prvo šolsko leto, medtem ko Pak spada že med veterane. “Mavrični vojaki” torej niso možje s puškami, ampak otroci, katere bomo spremljali skozi 5 let šolskih dogodivščin, učenja, raziskovanja, prepiranj in celo zaljubljenja.
Laskar Pelangi je posnet po zelo uspešni knjigi Andrea Hirata. Z nekaj A-zvezdami indonezijskega filma, je bil domači uspeh filma logičen in pričakovan. Še več, postal je najuspešnejši Indonezijski film vseh časov.
Če bo režiser Riri Riza tako uspešen tudi izven svojih meja, je zelo vprašljivo. Film se je sicer predstavljal na letošnjem Berlinalu, verjetno bo tudi predstavljal svojo državo pri oskarjih, pa vendar…Indonezijski film ima možnosti za mednarodni uspeh podoben kot Slovenski. Če ne še večji… Kdo pa si bo v Indoneziji pogledal Pokrajino št. 2?

OCENA: 2

El traspatio

Naslov: El traspatio - Leto: 2009 - Država: Mehika - Žanr: Triler, Drama, Krimi - Dolžina: 122 min. - Režija: Carlos Carrera - Igrajo: Ana de la Reguera, Joaquín Cosio, Alejandro Calva - imdb

Juarez, ogromno mehiško mesto ob meji z ZDA, je točka kjer se zberejo najbolj obupani. Tisti, ki se ne odločijo za prebeg v Ameriko, ostanejo, ter se zaposlijo v enih izmed ogromnih tovarn v lasti zahodnih kooperacij. Koliko ima mesto prebivalcev se natančno ne ve, kajti dnevno razočarani ljudje odhajajo in dnevno se jih mnogo zopet priseli.
V sredini 90-tih je v mestu začelo izginjati vedno več žensk, nekje v puščavah ali smetiščih, pa se je začelo pojavljati vedno več iznakaženih trupel mladih deklet. Govora je seveda o skrivnostnem, sadističnem serijskem morilcu, ki je svoje žrtve izbiral le med ženskami. Koliko jih je natančno ubil, ne ve nihče. Ampak s številkami se Mehiška vlada nikoli ni zabavala. Za njih so to bile le številke, katere je potrebno čim prej zakleniti nekje v omaro. V preiskovanje, laboratorijske analize ali podporo medijev se ni vlagalo skoraj nič.
To je morala začutiti tudi na novo prispela inšpektorica Blanca Bravo, kateri je ta primer tudi dodeljen. Ker je ženska, se bo verjetno bolj potrudila… Vzporedno ob detektivskem preiskovanju, spoznamo mlado Juanito. Polna upanja v boljšo prihodnost, sprejme tudi ona slabo plačano službo. In kot vsa mlada dekleta, katera se prvič ločijo od svojega doma, začne tudi Juanita uživati svojo svobodo. Predvsem nočno. Kaj takega pa je lahko nevarno…
Podobni zgodbi smo bili že priča nekaj let nazaj, ko se je novinarka J-Lo (Bordertown) začela ubadati s tem fenomenom. Ona je bila Američanka, zato ni mogla verjeti, kako lahko toliko umorov gre brezskrbno mimo Mehiških politikov. Še več, objavljanje člankov s serijskim morilcem so celo cenzurirali. Slaba reklama za naše tuje vlagatelje.
Da še primer vedno ni končan, je občutil tudi režiser Carlos Carrera (El crimen del Padre Amaro) s svojo ekipo. Vsake toliko časa so med snemanjem bili žrtve najrazličnejših anonimnih groženj. Eno igralko so zaradi varnosti tudi zamenjali.

OCENA: -3

Chéri

Naslov: Chéri - Leto: 2009 - Država: VB, Francija, Nemčija - Žanr: Romantični, Drama - Dolžina: 93 min. - Režija: Stephen Frears - Igrajo: Michelle Pfeiffer, Rupert Friend, Felicity Jones, Kathy Bates- imdb

Stephen Frears je s romantično komedijo ubral pravi trenutek. Njegov prejšnji film The Queen je bil uspešen tako pri kritikih, kot pri občinstvu. Spodrsljaj je sedaj dovoljen. Vsaj z enim naslednjim filmom. No, ta bonus je Frears izkoristil že tukaj, v ljubezenski zgodbi med fantičem in staro kurvo.
Stara kurva je Michelle Pfeiffer . In če rečem stara, pri tem tudi mislim tako. Pfeifferjeva je stara 51 let. Mogoče zgleda za svoja leta še dobro.. v živo, tukaj zgleda grozno.
Njen “izbranec” je 19 letni sinek, prav tako bivše prostitutke (Bates), Pfeifferjeve najboljše prijateljice. Pravzaprav je Nunu (izum mladeniča, ko je bil star 6 let) temu mladeniču kot teta, zato na trenutke zadiši po majhnem incestu. Pravega deda še Nunu v vseh teh letih izkušenj ni srečala. Ni še bila zaljubljena. Čakala je, da njen Cheri (izum Pfeifferjeve, ki ga je fantič dobil pri 6. letih) postane polnoleten. Ko pa si polnoleten, pa je čas za poroke, pomisli mama in že nabavi bodočo, mlado nevesto. Cheri jo seveda vzame.
Preobrat.
Iz romantične komedije nastane sentimentalna žajfnica. Zdaj joka Cheri, ker njegova mladenka ni tako vešča v postelji, kot je to Nunu, zdaj joka mladoporočenka, ker jo noben nima rad, zdaj joka Pfeifferjeva, ker je prešaltala na 18-letne in ugotovila, da to ni to.
Tudi ko je Frears svojo romantiko postavil sto let nazaj, je britanski režiser ugotovil, da je tukaj še vedno govora o tipičnih klišejih Hollywooda. Bom pa naredil svoj konec, si reče. Prepozno. Takrat jih je verjetno že kar nekaj odšlo iz dvorane ali pritisnilo tipko “stop”.

OCENA: +2

Life Is Hot in Cracktown

Naslov: Life Is Hot in Cracktown - Leto: 2009 - Država: ZDA - Žanr: Drama, Krimi - Dolžina: 99 min. - Režija: Buddy Giovinazzo - Igrajo: Shannyn Sossamon, Brandon Routh, Kerry Washington, Thomas Ian Nicholas, RZA, Evan Ross, Victor Rasuk - imdb

Imaš idejo o eni kratki zgodbi, dobiš idejo o drugi. Aha, obe zgodbi se končata pri drogah. Okoli drog začneš plesti tretjo zgodbo, katera pa več tako ne “uspeva”, kot sta prvi dve. Začneš malo obrezovati, pa dodajati kakšen lik, ko na koncu spoznaš, da ti za celovečerec manjka še četrta zgodba. Ta je najtežja. Ta zgodba mora povezati celoto. Film mora imeti končni smisel. Ampak s konci je pri takih filmih najtežje. V takih primerih je potem vedno optimalna izbira – dva vesela konca, dva tragična.
V Life Is Hot in Cracktown so torej droge, specifično crack, povezovalni steber te multi-karakterne zgodbe. V Crashu je bila nesreča. Aha, že v naslovu se gledalcu namigne…
Buddy Giovinazzo je ta film posnel kar po svojih kratkih zgodbah. Kot v Crashu, so tudi njegovi junaki pred propadom, pa čeprav ni vsak lik odvisen od drog.
Manny kar z dvema službama pomaga ustvariti idilično družino. Hja, naj si proba enkrat čuvati jokavega dojenčka, mu pravi njegova žena, ki je z živci že čisto na koncu.
Ko je na kupu banda črncev s kapuco na glavi, to po navadi ne pomeni nič dobrega. Ti sigurno ne igrajo košarke. Če bi kdo izmed teh fantov skočil pod košem, bi mu iz žepa izpadla pištola. Glava te skupine je Romeo.
Willy in Susie sta bratec in sestra. Spita s ščurki, denar za hrano pa morata naprositi na ulici. Mama je raje izbrala življenje z drogami, kot pa skrb za svoja otroka.
Nazadnje imamo še dva zakonca – seveda odvisneža. Marybeth je transseksualka tik pred operacijo. Skupaj z njenim možem, poklic – vlomilec, pomagata prijatelju na njegovi coming out odločitvi.
Je na koncu Giovinazzu uspelo narediti mašno na veliki vreči, ki jo je napolnil s samimi dobrotami? Če bi skozi malo luknjico v vreči izpadli klišejski liki, predvidljivost zgodbe in premajhna povezanost mini-zgodbic, bi lahko rekli Yo. Sicer pa, boljši je od Crasha. To pa tudi nekaj velja.

OCENA: +3

Jerichow

Naslov: Jerichow - Leto: 2008 - Država: Nemčija - Žanr: Drama - Dolžina: 93 min. - Režija: Christian Petzold- Igrajo: Benno Fürmann, Nina Hoss, Hilmi Sözer - imdb

Že po dobrih tridesetih minutah filma nam je jasno, kje je Christian Petzold dobival svojo inspiracijo. Kar nekaj interpretacij Poštarja, ki zvoni samo dvakrat, smo lahko že videli. Nazadnje z Jackom Nicholsonom in Jessico Lange. Na mestu teh dveh sta tokrat Nina Hoss in Benno Führmann, ki sta v Petzoldovem filmu Wolfsburg, že igrala skupaj.
Tisti tretji - mož, ni lastnik kakšne bencinske črpalke. Čeprav, kar je za Američane bife na črpalki, je za Nemce stojnica s kebapom. Ali (Hilmi Sözer) jih ima kar nekaj. Ker je ostal brez vozniškega izpita, rabi Ali šoferja. Šoferja, ki bo prevažal svežo robo do vseh teh stojnic, ki stojijo ob cestah. Benno Führmann je Thomas. Ex-vojak, kateremu je pred kratkim umrla mama. Brez denarja, z željo renovirati propadlo hišo, vzame Thomas vsako delo, ki se mu ponudi. Ponudba Alija, katerega je pred kratkim spoznal, je predobra. Bivši vojak in pobiralec murk je postal šofer Turku. Vsaka noir zgodbica pa seveda potrebuje Femme Fatale. Nina Hoss alias Laura zmeša Führmannovo glavo že ob prvem pogledu. To Ali sicer opazi, ampak z žensko, ki pripada Tureku, se ne gre za igrati. A kaj, če je ponudba Hossove še bolj mamljiva, kot tista od Alija.
“Ne moreš se ljubiti, če nimaš denarja”, se v nekem trenutku oglasi Laura. S temi besedami je ženska zadela v polno. Večna vprašanja okoli denarja in ljubezni – pohlepa in želje, so tudi tokrat teme, ki jih je Petzold postavljal že v njegovem prejšnjem filmu Yella.
Sama struktura zgodbe sicer ne prinaša ničesar novega, v nekaterih trenutkih deluje film celo malce naivno. Le hladni in tihi liki, postavljeni v svetleče pisano okolje, kot ga v Noir filmih vidimo le malokrat, postavi Petzolda še vedno v sam vrh nemških režiserjev.

OCENA: +3