Un prophète

Naslov: Un prophète - Leto: 2009 - Država: Francija, Italija - Žanr: Krimi, Drama - Dolžina: 150 min. - Režija: Jacques Audiard - Igrajo: Tahar Rahim, Niels Arestrup, Adel Bencherif, Hichem Yacoubi - imdb

Trenutek preden je vstopil v prostor, kjer se je moral sleči do nagega, se skloniti in zakašljati, si je Malik v olupan čevelj skril majhno vsoto denarja. Tu, v zaporu, kjer bo zaradi napada na policista prebil naslednjih šest let, bo denar prišel še prav. Če denar odkrijejo, bo dober čez šest let, kajti Malik nima obetavne prihodnosti. Nepismen, brez svojcev in službe, je skoraj preklet na ponovno vrnitev.
V zaporu noče pripadati nobeni skupini. Drži se zase, je tih, hoče se izogniti konfliktom, kateri pa so v zaporu do zelenca neizogibni. Komaj 19 let mu je, zato je “Arabec”, kot pravijo muslimanom v zaporu, lahek plen. Spomni se besed prijateljev, ki so mu pred odhodom v zapor svetovali: “ne daj se!”, “udari nazaj”, “pokaži, da se ne bojiš…”, vendar realnost je drugačna. Ko ga opazi Cesar Luciani, direktor med zaporniki, so vsi nasveti zaman. Cezar s svojo tropo divjadi, ki ga spremlja na vsakem koraku, je mafijec stare šole. Nekoga bo potrebno umoriti. Arabca. Prerezati mu vrat z žiletko. Umoril ga bo nekdo, ki mu lahko pride blizu. Malik nima možnosti reči ne. Je preslab. Ljudje iz Korzike, vključno s korupcijskimi varnostniki, vodijo ta zapor. Priključitev k stranki je obvezna.
To je le začetek novega filma Jacques Audiarda. Filma, ki že zdaj velja za enega najboljših letos. Za glavnega favorita evropskega filma leta. Kot je bila lani Gommora. Vendar Un prophète ni Gommora. Je zaporniški film, ki se na prve besede sliši kot vsaki zaporniški film, v resnici pa je daleč od tipičnega “zaporniškega” filma. Je genialnost režiserja, od katerega smo to pričakovali. Še preden je dobil Grand Prix nagrado na letošnjem festivalu v Cannesu.
Po opravljeni nalogi, katere se ne bi sramoval niti film Eastern Promise niti Cache, postane Malik človek. Človek z varstvom. Človek, ki služi. Kot Arabec ne bo nikoli pripadal “belemu” človeku, ampak Cezar mu zaupa. Gledalec dobi občutek, da Malik postaja komaj v zaporu prava oseba za zapor. “Notri” postane zrel. To čuti tudi Malik, ki se spoprijatelji z ljudmi od katerih ima lahko nekaj koristi. Gnil ne bo dolgo. Šest let mine hitro. Ko pride ven, se noče prebijati s tistim drobižem, ki ga je pred prihodom tako skrival. Jep, če bi bil profet, bi bilo lahko…

OCENA: -5