Tatarak

Naslov: Tatarak - Leto: 2009 - Država: Poljska - Žanr: Drama - Dolžina: 85 min. - Režija: Andrzej Wajda - Igrajo: Krystyna Janda, Pawel Szajda, Jan Englert - imdb

Stari mojster Andrzej Wajda tokrat ni bil tako ambiciozen, kot je to bil v njegov prejšnjem filmu Katyn, kjer je začel tisto “Sovjetsko zgodbo”, katera je pozneje z dokumentarnim filmom le še dokončala kritiko bivšega političnega sistema v Sovjetski zvezi. Katyn je bil všeč tudi Slovencem, ki so mu dodeli nagrado za najboljši film na lanskem festivalu Liffe. Brez ambicij oz. zgodovinske/politične zgodbe, s katerimi si je Wajda pravzaprav naredil veliko ime, za Liffe ni več dovolj dober. Mala zgodba o smrti je premalo. Tatarak mi je osebno bolj všeč.
V začetku smo malce zmedeni, ko se v zgodbo vsake toliko vključi statična kamera postavljena v temačni sobi. V sobi je ženska. Žalostna ženska. Z zamišljenimi monologi se spominja konec svojega moža. Pokončal ga je rak. Ta ženska je znana Poljska igralka Krystyna Janda. “Igra” sama sebe, kajti njen mož, dolgoletni sodelavec Andrzeja Wajde, je pred kratkim umrl za to zahrbtno boleznijo. Njemu je Wajda tudi ta film posvetil.
No, v tisti “glavni” zgodbi, ki je postavljena nekje v 50-ta leta, spremljamo Marto. Tudi ona neozdravljivo zboli. Čeprav je ona svoje trenutke bolečine že doživela, ko je v vojni izgubila oba svoja sinova. Verjetno se prav zaradi tega počuti vedno bolj nagnjeno k mlademu Bogudu, za katerega se Marta ne more odločiti ali naj bo njen mladi ljubimec ali njen nadomestni sin. Ko se zmenita za plavanje v reki, se zgodi nesreča, ki postavi na glavo ne le življenje Marte, ampak tudi celoten film. Še sreča, kajti prav konec reši sam film.

OCENA: 3