Naslov: Haeundae - Leto: 2009 - Država: Južna koreja - Žanr: Akcija, Drama - Dolžina: 120 min. - Režija: Je-gyun Yun - Igrajo: Kyung-gu Sol, Ji-won Ha, Joong-Hoon Park - imdb
Kar uro in petnajst minut sem moral čakati na bistvo filma. Na sam razlog, zaradi katerega sem si ta film sploh ogledal. Baje je Haeundae prvi korejski film katastrofe. Korejski big budget poletni hit.
Jasno, v takih primerih ti je predzgodba in uvod v like nepotrebna. Koga briga za novo ljubezen, zakonske probleme in druge družinske tegobe. Čakaš le tisti prekleti veliki val in vse milijone, ki so jih Korejci vložili v ta film. Vse tisto, kar se je obljubljalo v trejlerjih ali plakatih.
Aja, veliki val? Ja, Korejci grejo s časom. Ne vesoljci ali meteorit… cunami. Cunami je realnost. Tokrat bi naj ogromen val zalil Busan, drugo največje mesto v Koreji. Haeundae, kot film katastrofe, se drži pravil tega žanra ter nam ponudi usode različnih ljudi. Režiser Yoon Je-kyun, sicer znan po zelo uspešni komediji Sex Is Zero, nam je te like dolgo predstavljal in pri tem upal, da se nas bo tragika, ki jih je na koncu zajela, dotaknila. Upal je na solze.
No, ko veliki trenutek le dočakamo, je situacija naslednja: imamo reševalca a la Costner/Kutcher v helikopterju, ki rešuje v morju; imamo familijo ujeto na električnem drogu (pod njimi deroča naelektrena voda); imamo zelo dobro, celo zabavno “most” sceno in ujetim tankerjem poln kontejnerjev; imamo še eno družino – ona – ujeta v dvigalu, on – ujet s hčerko na strehi stolpnice.
In čeprav so trenutki kritični, sekunde se odštevajo, je tu še vedno dovolj časa za kratko izpoved posameznika pred tistim zadnjim izdihom…
OCENA: 2
Kar uro in petnajst minut sem moral čakati na bistvo filma. Na sam razlog, zaradi katerega sem si ta film sploh ogledal. Baje je Haeundae prvi korejski film katastrofe. Korejski big budget poletni hit.
Jasno, v takih primerih ti je predzgodba in uvod v like nepotrebna. Koga briga za novo ljubezen, zakonske probleme in druge družinske tegobe. Čakaš le tisti prekleti veliki val in vse milijone, ki so jih Korejci vložili v ta film. Vse tisto, kar se je obljubljalo v trejlerjih ali plakatih.
Aja, veliki val? Ja, Korejci grejo s časom. Ne vesoljci ali meteorit… cunami. Cunami je realnost. Tokrat bi naj ogromen val zalil Busan, drugo največje mesto v Koreji. Haeundae, kot film katastrofe, se drži pravil tega žanra ter nam ponudi usode različnih ljudi. Režiser Yoon Je-kyun, sicer znan po zelo uspešni komediji Sex Is Zero, nam je te like dolgo predstavljal in pri tem upal, da se nas bo tragika, ki jih je na koncu zajela, dotaknila. Upal je na solze.
No, ko veliki trenutek le dočakamo, je situacija naslednja: imamo reševalca a la Costner/Kutcher v helikopterju, ki rešuje v morju; imamo familijo ujeto na električnem drogu (pod njimi deroča naelektrena voda); imamo zelo dobro, celo zabavno “most” sceno in ujetim tankerjem poln kontejnerjev; imamo še eno družino – ona – ujeta v dvigalu, on – ujet s hčerko na strehi stolpnice.
In čeprav so trenutki kritični, sekunde se odštevajo, je tu še vedno dovolj časa za kratko izpoved posameznika pred tistim zadnjim izdihom…
OCENA: 2
.jpg)
Sicer sem si ogledala, samo trailer - še le, ampak mislim da so korejski filmi fantastični in boljši od ameriških, ker ti ponudijo cel vstop in pogled v celoto oz. saj delček celote -kjer so zajeta čustva, življenje, razmišljanje ljudi > Lažje se z njimi poistosvetiš, problem lažje razumeš, z njimi bolj sočustvuješ, film bolje čeutiš, za razliko od ameriških, kjer ti direktno postrežejo z glavnim šokom, problemom: Igralci tako delujejo kot plastične (wnb -včasih estetske) figure, ki so tam samo zato, da izražajo svoj psihičen problem, in kmalu dobiš občutek, da si tudi ti kot gledalec že skoraj primeren za obisk psihiatra... Ne predstavljajo pa ti filmi niti delčaka celote, film nate nima takega učinka, ker je mogoče in zgolj moč samo v estetiki, nekaj frazah in dveh hudih prizorih, ki se jih dotika nek in zgolj en sam problem, brez globljega vzroka nastanka in razvoja, zgolj to. Dobiš občutek, da so filmi preveč plastični, preveč umetni, preveč narejeni za zabavo, brez resne podlage, zato ti niso dovolj, ne v zadovoljstvo, razgljabljanje, globlje mišljenje, ker tudi sami tega koncepta celotnega smisla življenja ne prikazujejo globlje, mogoče; ponvadi omenjajo le frazo dve, in spet smo pri neresničnih lutkah, ki imajo nalogo ne čutiti, zgolj stati, zdrdrati kakšen moder stavek, in igrati igro, ki je preveč umetna da bi se nas dotaknila!
OdgovoriIzbrišiKorejski filmi so zakon, ja. Ta pa ima problem, da bi rad bil ameriški ...
OdgovoriIzbriši