Baarìa

Naslov: Baarìa - Leto: 2009 - Država: Italija, Francija - Žanr: Drama, Komedija, - Dolžina: 150 min. - Režija: Giuseppe Tornatore - Igrajo: Francesco Scianna, Margareth Madè, Lina Sastri, Angela Molina, Ficarra Picone, Luigi Lo Cascio, Vincenzo Salemme - imdb

Nuovo cinema Paradiso in Malèna, dva najznamenitejša naslova G. Tornatora, prihajata ravno iz tistih krajev, od koder segajo tudi korenine tega odličnega režiserja. Ko gledamo ta majhna, idilična mesta iz Sicilije, se počutimo, kot da bi se za Tornatora čas ustavil nekje v sredini prejšnjega stoletja. Zato ni čudno, da je za vsak njegov film, ki spominja na ta dva omenjena filma, govora o morebitni avtobiografiji.
No, še nekaj imata oba filma skupnega. Sicilijanski način življenja nam najbolje lahko razloži le otrok. Komaj ko gledamo skozi oči otroka, razumemo vsaj malo ta vročekrvni italijanski temperament.
V najdražjem italijanskem filmu vseh časov, Toranatore ni smel mimo te zmagovite formule. Še več, posneti tipičen Tornatore film bi bilo premalo. Kajti najdražji mora posledično postati tudi najboljši.
“Imamo torej zgodovino in imamo moje malo misto,” razmišlja Tornatore, ob tem pa neprenehoma študira klasiki italijanskih filmov, ki sta se obreknila ob te dve temi. Logično, Bertoluccijev 1900 je tisti pravi vzor povzetka pol stoletja italijanske zgodovine, v katero spada tudi Fellinijev Amarcord kot odličen primer študija italijanske malomeščanske družbe.
Ob vseh teh naporih ustvariti idealno mešanico vseh začimb, pa Tornatore pretirava. Tu ne pomaga niti glasba Morricona. Baaria je nasičen s polno mero majhnimi anekdotami, mini-zgodbicami, različnimi liki, katere sploh ne uspemo dojemati… hmmm, nekomu se je za rezalno mizo zelo mudilo. Občutek imamo, da je Tornatore imel na voljo toliko denarja, s katerim je imel možnost posneti pet urni film, katerega pa je potem moral zreducirati (le) na dve uri in pol. V takih primerih pa potem vedno nekaj manjka, vedno ostane nekaj nedorečenega. Če samo povem primer M. Bellucci, ki je v trejlerju imela večjo sekundažo kot pa v samem filmu...
Zaradi te prenasičenosti je tako moral “otrok” hitro odrasti. Hja, pa je šla ena izmed glavnih sestavin perfektnosti. Peppino dobesedno poleti v moža, katerega začne zanimati politika, ter predvsem določena ženska. Prav v tej smeri se odvija Baaria. Skozi tri generacije spremljamo majhnega pastirja ovc, kako se v rosnih letih zaljubi v sprva nesojeno mladenko, pa vse do vplivnega komunista, borca za pravice navadnega človeka. Njegovo izbranko dobršni del filma vidimo le še nosečo, zato ne primanjkuje tudi “povratka” Tornatora, ki ves ta hitri tempo življenja zopet pokaže preko otroka.
Dramaturško torej nič posebnega. Tu ne bomo priča kakšnim nepričakovanim preobratom ali zapletenim karakterjem. Le ob pogledih na izvrstne panoramske slike podivjane množice, lahko ugotovimo, kam je ves ta denar sploh odšel.

OCENA: +3