Naslov: Agora - Leto: 2009 - Država: Španija - Žanr: Zgodovinski, Drama, Avantura - Dolžina: 126 min. - Režija: Alejandro Amenábar - Igrajo: Rachel Weisz, Max Minghella, Oscar Isaac, Sami Samir - imdb
“Kako lahko vodite našo državo, ko pa verjamete v človeka, ki je živel znotraj ribe?” vpraša Bill Maher v odličnem dokumentarcu Religulous enega izmed ameriških kongresnikov, pri tem pa mu želi dopovedati le dejstvo – če si izobražen človek, potem moraš verjeti v znanstvene fakte, ne pa v pravljice.
No, na vprašanje v kaj verjame Rachel Weisz, ona odgovori “modrost”. Seveda, Hypatia je bilo izučeno deklo, hčerka filozofa, ki je sončni sistem pogruntala že davno pred Kopernikom. In prav tako kot vsi pomembni znanstveniki tam v srednjem veku, je tudi Hypatia imela največjega nasprotnika v krščanstvu.
Smo v Aleksandriji leta 391. Alejandro Amenábar, avtor odličnjakov kot so The Others, Abre los ojos ali Mar adentro, se je v tej smeri res potrudil, ter nam vso lepoto tega mesta tudi prikazal. Pri tem pa seveda moramo vzeti v obzir, da je tukaj vseeno govora o evropski produkciji.
Čeprav sta mu čas in prostor to dovoljevala, se Amenabar vseeno ni lotil epskega, akcijskega spektakla. Svoj film je porinil v notranjost tega mesta oz. v Agoro, kot se je takrat imenoval centralni zbirni trg. Prav tam stoji ogromna knjižnica, kjer poučuje matematiko in astrologijo prav Hypatia.
Heh, ravno ob napačnem času. Kajti čas mislecev in filozofov počasi izumira. Nastaja nova doba. Kuga v podobi križa, ki postavlja nova pravila družbe. Vsak, ki se novemu gibanju ne priključi, je označen kot sovražnik. Ali kot pravi tagline filma: “svet se je za vedno spremenil”. Tu ne pomaga niti pamet, ne lepota in ne vpliven krog oboževalcev in snubcev. To vemo iz vsake pravljice – če si označen kot čarovnica, potem ti v zgodbi ne bo lahko…
OCENA: +3
No, na vprašanje v kaj verjame Rachel Weisz, ona odgovori “modrost”. Seveda, Hypatia je bilo izučeno deklo, hčerka filozofa, ki je sončni sistem pogruntala že davno pred Kopernikom. In prav tako kot vsi pomembni znanstveniki tam v srednjem veku, je tudi Hypatia imela največjega nasprotnika v krščanstvu.
Smo v Aleksandriji leta 391. Alejandro Amenábar, avtor odličnjakov kot so The Others, Abre los ojos ali Mar adentro, se je v tej smeri res potrudil, ter nam vso lepoto tega mesta tudi prikazal. Pri tem pa seveda moramo vzeti v obzir, da je tukaj vseeno govora o evropski produkciji.
Čeprav sta mu čas in prostor to dovoljevala, se Amenabar vseeno ni lotil epskega, akcijskega spektakla. Svoj film je porinil v notranjost tega mesta oz. v Agoro, kot se je takrat imenoval centralni zbirni trg. Prav tam stoji ogromna knjižnica, kjer poučuje matematiko in astrologijo prav Hypatia.
Heh, ravno ob napačnem času. Kajti čas mislecev in filozofov počasi izumira. Nastaja nova doba. Kuga v podobi križa, ki postavlja nova pravila družbe. Vsak, ki se novemu gibanju ne priključi, je označen kot sovražnik. Ali kot pravi tagline filma: “svet se je za vedno spremenil”. Tu ne pomaga niti pamet, ne lepota in ne vpliven krog oboževalcev in snubcev. To vemo iz vsake pravljice – če si označen kot čarovnica, potem ti v zgodbi ne bo lahko…
OCENA: +3
Ni komentarjev:
Objavite komentar