Ideja o angelih smrti se je režiserju Scottu Stewartu porodila kasneje. Njegova vizija je bila klasika vseh atmosferičnih akcijonerov. Postavitev skupino ljudi v obkoljen prostor. Skupino neznancev, ki si morajo v hipu zaupati, kajti zunaj preži nevarnost. Že mnogokrat izpeljana zadeva, ki jo je začel Hawks s svojim Rio Bravo. Logično, na kavbojske fore Stewart ni niti pomislil. Ampak zaradi Assault on Precinct 13 (le sladoledar) ne bo mogel uporabiti niti podivjane tolpe. Hja, še več… odpadejo tudi zombiji (Dawn of the Dead) ali vesoljci (The Mist). Hmm, kdo bo torej bad-guy? Seveda, zakaj bi sploh morali napadati tipični negativci. Zakaj ne bi bili raje to angeli, poslani od boga osebno. Angeli s poslanstvom uničiti človeštvo, predvsem pa bodočega Johna Connora.
Edini, ki še na človeštvom ni obupal je angel Bettany. Z menjavo strani si je moral menjati dres oz. si porezati krila.
Prav v najbolj zapuščenem delu Amerike se skriva izbranec, ki pa se še sploh ni rodil. V sebi ga nosi kelnarca iz zabačenega obcestnega postajališča nekje v puščavi. Na srečo pa ima Bettany na voljo še par naključnih pomočnikov, ki mu pomagajo obraniti trdnjavo pred hordo mrtvih angelov ali spider-babico. Tako so na kupu D. Quaid, kot šef te zanikrnosti od gostilne, kuhar z eno železno roko, suburbian familija, črnec s pištolo in mobitelom in Quaidov sin, kot oče bodočega upanja. Hja, zdaj pa vi ocenite, koliko unikatnosti se nahaja v vseh teh prizadevanjih Stewarta, biti originalen. OCENA: -3
Edini, ki še na človeštvom ni obupal je angel Bettany. Z menjavo strani si je moral menjati dres oz. si porezati krila.
Prav v najbolj zapuščenem delu Amerike se skriva izbranec, ki pa se še sploh ni rodil. V sebi ga nosi kelnarca iz zabačenega obcestnega postajališča nekje v puščavi. Na srečo pa ima Bettany na voljo še par naključnih pomočnikov, ki mu pomagajo obraniti trdnjavo pred hordo mrtvih angelov ali spider-babico. Tako so na kupu D. Quaid, kot šef te zanikrnosti od gostilne, kuhar z eno železno roko, suburbian familija, črnec s pištolo in mobitelom in Quaidov sin, kot oče bodočega upanja. Hja, zdaj pa vi ocenite, koliko unikatnosti se nahaja v vseh teh prizadevanjih Stewarta, biti originalen. OCENA: -3
Couples Retreat
Prvi je bil Swingers, potem Made, Break-up, pa Four Christmases in sedaj Couples Retreat. Nekateri ste takoj ugotovili, da tukaj govorim o prijateljstvu med Vince Vaughnom in Jon Favreauom in njunimi skupnimi projekti. No, vsi pa ste takoj ugotovili, da z naštevanjem gre vedno na slabše. Postavlja se vprašanje kaj bolj spreminja človeka – starost ali denar? Kajti tega sta celo spisala skupaj. Tako kot Swingerse iz leta 1996, ki pa je kakovostno dobesedno 13 let narazen od tega filma. Če bi se oba filma z letnico bila dosti bolj bliže, bi seveda za ta film govoril kot o razočaranju. Tako pa sem vedel kaj me čaka… in hej, tako pa sploh ni bilo tako slabo. OCENA: -3
Edge of Darkness
Prav fajn je bilo videti M. Gibsona ponovno v svojem elementu. Mater se je postaral…. V tem sivem mantlu je na trenutke spominjal celo na legendarnega Columba, ko je uporno stopal za svojimi osumljenci in iskal pravega krivca umora njegove hčerke.
Hja, ta lov pa ne bo lahek. Detektiv Gibson ima opravka s poklicnimi morilci perfektnega tajminga (ko odpreš vrata (hišna ali od avta) se v sekundi pojavijo), z vladnimi možmi v črnem z angleškim naglasom (zadnje dejanje Winstona je bilo epsko) in bogato top-secret korporacijo, podkrepljeno z državnim denarjem.
Eh, lahko bi bili tudi superjunaki, pa bi za Mad Gibsona to bilo premalo. Kdor se zajebava z njegovo familijo, ta bo najebal. Le spomnite se Patriota ali Bravehearta. Skupil jo boš, tudi če nisi žid.
No, vseeno sem v nekaj siguren – ko ga je pohlepni in pokvarjen direktor vprašal “kakšen je občutek?” bi Gibson moral ponoviti besede svojega starega partnerja “I'm Too Old For This Shit!” OCENA: +2
Prvi je bil Swingers, potem Made, Break-up, pa Four Christmases in sedaj Couples Retreat. Nekateri ste takoj ugotovili, da tukaj govorim o prijateljstvu med Vince Vaughnom in Jon Favreauom in njunimi skupnimi projekti. No, vsi pa ste takoj ugotovili, da z naštevanjem gre vedno na slabše. Postavlja se vprašanje kaj bolj spreminja človeka – starost ali denar? Kajti tega sta celo spisala skupaj. Tako kot Swingerse iz leta 1996, ki pa je kakovostno dobesedno 13 let narazen od tega filma. Če bi se oba filma z letnico bila dosti bolj bliže, bi seveda za ta film govoril kot o razočaranju. Tako pa sem vedel kaj me čaka… in hej, tako pa sploh ni bilo tako slabo. OCENA: -3
Edge of Darkness
Prav fajn je bilo videti M. Gibsona ponovno v svojem elementu. Mater se je postaral…. V tem sivem mantlu je na trenutke spominjal celo na legendarnega Columba, ko je uporno stopal za svojimi osumljenci in iskal pravega krivca umora njegove hčerke.
Hja, ta lov pa ne bo lahek. Detektiv Gibson ima opravka s poklicnimi morilci perfektnega tajminga (ko odpreš vrata (hišna ali od avta) se v sekundi pojavijo), z vladnimi možmi v črnem z angleškim naglasom (zadnje dejanje Winstona je bilo epsko) in bogato top-secret korporacijo, podkrepljeno z državnim denarjem.
Eh, lahko bi bili tudi superjunaki, pa bi za Mad Gibsona to bilo premalo. Kdor se zajebava z njegovo familijo, ta bo najebal. Le spomnite se Patriota ali Bravehearta. Skupil jo boš, tudi če nisi žid.
No, vseeno sem v nekaj siguren – ko ga je pohlepni in pokvarjen direktor vprašal “kakšen je občutek?” bi Gibson moral ponoviti besede svojega starega partnerja “I'm Too Old For This Shit!” OCENA: +2