Naslov: Zen - Leto: 2009 - Država: Japonska - Žanr: Drama, Biografija - Dolžina: 127 min. - Režija: Banmei Takahashi - Igrajo: Kantarou Nakamura, Yuki Uchida, Kengo Kora, Jun Murakami - imdb
Prvo smo imeli Knight Riderja, potem je prišel MacGyver… nato pa Kung-Fu z David Carradinom. S tem je bilo konec mojih “akcijskih” popoldnevov na ORF-u. Kajti Kung-fu je bil vse prej kot akcijski, vse prej kot Kung-fu. Serija je bila ena velika meditacija. Takrat, ko bi moralo priti do karatejskega udarca po faci, se je budistični menih Caradine umaknil in z momljanjem iskal svojo razsvetljenje. Zeh…
Zen budizem spada med novejšo različico te religije in velja kot najbolj razširjena veja budizma, tudi v Evropi. Kar je The Ten Commandments (1956) ali The Message (1976), bi lahko bil prav Zen tisti film, ki bi se na Japonski TV v naslednjih letih predvajal ob budističnih praznikih. Sicer ni govora o sami Budi, saj je dogajanje postavljeno v 13. stoletje. V čase, ko je svojo razsvetljenje iskal mladi menih Dogen. Iskal je namreč svojega Zen-mojstra, katerega je našel kar na Kitajskem. No, ta Dogen velja kot neki pomembnež v budizmu in kot obvezno štivo pri verouku. Zato je logično, da bo tukaj zgodba od začetka do konca. Od začetka, ko majhnemu Dogenu umre mama - z zadnjimi besedami “sinek, najdi način kako prekiniti človeško trpljenje…” (Najlažje je seveda v kot zabrisati svojo telo in dušo ter 14 dni klečeče in mižeče meditirati. Tako se rešijo vsi problemi.). Do vrnitve nazaj domov in ustanovitvijo svoje sekte – zraven se pririne še neka prostitutka in nespeči šogun. Pa do tistega zadnjega trenutka – poslušanjem Nirvane.
OCENA: -2
Prvo smo imeli Knight Riderja, potem je prišel MacGyver… nato pa Kung-Fu z David Carradinom. S tem je bilo konec mojih “akcijskih” popoldnevov na ORF-u. Kajti Kung-fu je bil vse prej kot akcijski, vse prej kot Kung-fu. Serija je bila ena velika meditacija. Takrat, ko bi moralo priti do karatejskega udarca po faci, se je budistični menih Caradine umaknil in z momljanjem iskal svojo razsvetljenje. Zeh…
Zen budizem spada med novejšo različico te religije in velja kot najbolj razširjena veja budizma, tudi v Evropi. Kar je The Ten Commandments (1956) ali The Message (1976), bi lahko bil prav Zen tisti film, ki bi se na Japonski TV v naslednjih letih predvajal ob budističnih praznikih. Sicer ni govora o sami Budi, saj je dogajanje postavljeno v 13. stoletje. V čase, ko je svojo razsvetljenje iskal mladi menih Dogen. Iskal je namreč svojega Zen-mojstra, katerega je našel kar na Kitajskem. No, ta Dogen velja kot neki pomembnež v budizmu in kot obvezno štivo pri verouku. Zato je logično, da bo tukaj zgodba od začetka do konca. Od začetka, ko majhnemu Dogenu umre mama - z zadnjimi besedami “sinek, najdi način kako prekiniti človeško trpljenje…” (Najlažje je seveda v kot zabrisati svojo telo in dušo ter 14 dni klečeče in mižeče meditirati. Tako se rešijo vsi problemi.). Do vrnitve nazaj domov in ustanovitvijo svoje sekte – zraven se pririne še neka prostitutka in nespeči šogun. Pa do tistega zadnjega trenutka – poslušanjem Nirvane.
OCENA: -2
Ni komentarjev:
Objavite komentar