Naslov: 35 rhums - Leto: 2008 - Država: Francija, Nemčija - Žanr: Drama - Dolžina: 100 min. - Režija: Claire Denis - Igrajo: Alex Descas, Mati Diop, Nicole Dogue, Grégoire Colin - imdb
Francoski film brez “francozov”. Še en film o Tuji legiji Claire Denis, le da ta ni postavljen v puščavo ampak v predmestje Pariza. In ne, glavni protagonisti zgodbe niso plačani vojaki, ampak navaden človek, ki se bori sam s sabo, svojo službo in svojo družino. Priseljenci, ki pa tokrat za razliko niso pripadniki bande ali podobni kriminalci. Brez klišejev, človek z odgovornostjo in čustvi.
Pa saj je bilo jasno, da od Claire Denis niti ne pričakujemo akcije. Njene podobe so vedno polne poezije, mirnih tonov in linijskega pripovedovanja, brez večjih preobratov ali presenečenj.
Tako moramo v začetku dobro paziti, saj bi lahko Lionela, redkobesednega voznika vlaka in prodajalko Joséphine, zamenjali za stari poročeni par. Skupaj živita v majhnem stanovanju, se počakata tudi do poznih ur - dokler se drugi ne vrne iz službe, poklanjata darila, kuhata… Lionel in Joséphine sta oče in hčer. Tista tretja – mati, bi lahko bila soseda Gabrielle (taksistka), ki se obnaša kot bivša žena Lionela ali kot kakšna dobra teta Joséphine. Še zadnji, četrti člen zgodbe, ki prav tako stanuje v istem bloku, je mladi Noé. Na stanovanje, ki je pripadal njegovim nedavno umrlim staršem, ga veže le še soseda – Joséphine.
Moral bi biti res velik ljubitelj Denisove, da bi lahko to minimalnost vzljubil. Tokrat je bilo premalo. Sicer nikoli manj, kot je to bilo govora v njenih prejšnjih filmih.. ampak tokrat je manjkala tista povezanost do likov. Lahko se delajo dobri filmi brez zgodbe - “the show about nothing”, a takrat rabiš dialoge. Ustvarjalec se lahko izmaže le s tem – če nisem dober režiser ali mojster fotografije, sem vsaj dober scenarist. Claire Denis tokrat to ni niti eno, ne drugo.
OCENA: -2
Pa saj je bilo jasno, da od Claire Denis niti ne pričakujemo akcije. Njene podobe so vedno polne poezije, mirnih tonov in linijskega pripovedovanja, brez večjih preobratov ali presenečenj.
Tako moramo v začetku dobro paziti, saj bi lahko Lionela, redkobesednega voznika vlaka in prodajalko Joséphine, zamenjali za stari poročeni par. Skupaj živita v majhnem stanovanju, se počakata tudi do poznih ur - dokler se drugi ne vrne iz službe, poklanjata darila, kuhata… Lionel in Joséphine sta oče in hčer. Tista tretja – mati, bi lahko bila soseda Gabrielle (taksistka), ki se obnaša kot bivša žena Lionela ali kot kakšna dobra teta Joséphine. Še zadnji, četrti člen zgodbe, ki prav tako stanuje v istem bloku, je mladi Noé. Na stanovanje, ki je pripadal njegovim nedavno umrlim staršem, ga veže le še soseda – Joséphine.
Moral bi biti res velik ljubitelj Denisove, da bi lahko to minimalnost vzljubil. Tokrat je bilo premalo. Sicer nikoli manj, kot je to bilo govora v njenih prejšnjih filmih.. ampak tokrat je manjkala tista povezanost do likov. Lahko se delajo dobri filmi brez zgodbe - “the show about nothing”, a takrat rabiš dialoge. Ustvarjalec se lahko izmaže le s tem – če nisem dober režiser ali mojster fotografije, sem vsaj dober scenarist. Claire Denis tokrat to ni niti eno, ne drugo.
OCENA: -2
Ni komentarjev:
Objavite komentar