Naslov: Postia pappi Jaakobille (Letters to Father Jacob) - Leto: 2009 - Država: Finska - Žanr: Drama - Dolžina: 74 min. - Režija: Klaus Härö - Igrajo: Kaarina Hazard, Jukka Keinonen, Heikki Nousiainen - imdb
Leta nazaj, ko še Gerald Butler ni snemal ameriških žajfnic, je v Britaniji izšel majhen film z naslovom Dear Frankie. V pismih, ki so bila naslovljena na majhnega Frankieja, je bil podpisan njegov oče. Mornar, ki po dolgih letih nestrpno čaka vrnitev domov. V resnici je oče že zdavnaj »odjadral« od svoje družine, pisma pa je pisala Frankijeva mama. No, potem v igro pride Butler in film se čisto oddalji od tega filma o katerem je tukaj govora...
Tokrat pisma dobiva stari duhovnik Jacob. Prav tako kot Frankie, rabi tudi stari Jacob nekoga, ki bi mu bral ta pisma. Frankie je bil gluhonemi, Jacob je slep. Njemu pišejo ljudje v težavah. Ljudje, ki hočejo odpuščanje ali tisti, ki prosijo le za dobro besedo pri bogu. »Nekateri pišejo samo enkrat, nekateri pa se nikoli ne ustavijo«, pravi Oče svoji novi »tajnici«. Leili ni preostalo ničesar drugega kot to delo sprejeti. Po mnogih letih zapora, so jo nepričakovano predčasno izpustili.
»Kuhala in pomivala ne bom«, ostro zažuga ubogemu slepemu starcu. Še dobro, da Jacob ne vidi ogromne pojavi pred seboj, drugače bi se jo ustrašil kot poštar, ki vsakega jutra na kolesu pripelje nova pisma z besedami »pisma za očeta Jacoba!«. Teh vzklikov pa je iz dneva v dan manj…
Sprva je četrti film Klausa Hara (Äideistä parhain) bil mišljen in narejen le za TV gledalce. »Ej, to je preveč dobro odigrano, preveč lepo režirano, prečudovito fotografirano…Ne! Ni dober le za naša kina, še za Ameriko je dober!« In tako je prišel Finski predstavnik v ožji krog prerokovalcev za nominacijo pri tuje-jezičnih oskarjih.
OCENA: -4
Tokrat pisma dobiva stari duhovnik Jacob. Prav tako kot Frankie, rabi tudi stari Jacob nekoga, ki bi mu bral ta pisma. Frankie je bil gluhonemi, Jacob je slep. Njemu pišejo ljudje v težavah. Ljudje, ki hočejo odpuščanje ali tisti, ki prosijo le za dobro besedo pri bogu. »Nekateri pišejo samo enkrat, nekateri pa se nikoli ne ustavijo«, pravi Oče svoji novi »tajnici«. Leili ni preostalo ničesar drugega kot to delo sprejeti. Po mnogih letih zapora, so jo nepričakovano predčasno izpustili.
»Kuhala in pomivala ne bom«, ostro zažuga ubogemu slepemu starcu. Še dobro, da Jacob ne vidi ogromne pojavi pred seboj, drugače bi se jo ustrašil kot poštar, ki vsakega jutra na kolesu pripelje nova pisma z besedami »pisma za očeta Jacoba!«. Teh vzklikov pa je iz dneva v dan manj…
Sprva je četrti film Klausa Hara (Äideistä parhain) bil mišljen in narejen le za TV gledalce. »Ej, to je preveč dobro odigrano, preveč lepo režirano, prečudovito fotografirano…Ne! Ni dober le za naša kina, še za Ameriko je dober!« In tako je prišel Finski predstavnik v ožji krog prerokovalcev za nominacijo pri tuje-jezičnih oskarjih.
OCENA: -4
zivjo. vceraj sem nasel tale blog, pa me zanima, kaj pomenijo stevilke ocen.
OdgovoriIzbrišiPozdravljen.
OdgovoriIzbrišiZa lažjo orientacijo je nad vsakim plakatom postavljena tudi filmska klapa. 1 klapa - najslabše do treh klap - najboljše oz. stvari, ki so res vredne ogleda.
Še bolj natančno je z ocenami. Te pa pomenijo isto kot v šoli. Od 1 - 5.
Ocena 3 - film je dober, povprečen...
+3 - dober, vendar je nekaj več kot le povprečje.
-4 - malo mu manjka do zelo dobrega filma.
...itd.
So pa to vse "moje" ocene in bi jim lahko rekli celo stvar okusa, čeprav se sam s tem ne bi povsem strinjal (kot verjetno vsak, ki se smatra za cinefila).
aha, okej, sem mislil, da gre za lestvico od -5 do +5, pa sem bil res zmeden. teh klap pa sploh nisem opazil.
OdgovoriIzbrišise pa strinjam s tabo glede ne-strinjanja ;)