Naslov: Čuvari noći - Leto: 2008 - Država: Bosna in Hercegovina - Žanr: Drama - Dolžina: 87 min. - Režija: Namik Kabil - Igrajo: Vahid Piralić, Milan Pavlović, Haris Alić - imdb
Čuvari noći je letošnji bosanski predstavnik pri oskarjih. Pa ne zato, ker bi bil tako dober. Niti malo. Je namreč edini letošnji bosanski film, ki izpolnjuje vse kriterije Akademije.
Spomnimo se, tudi na drugem koncu sveta obstajajo nočni čuvaji v trgovinah. No, varnostniki v Gigante so imeli vsaj kamere, tukaj imata prijatelja/kolega/delavska soseda le “človek ne jezi se”. Mahir čuva pohištvo, Brizla pazi sanitarijski oddelek.
Po besedah režiserja Namika Kabila, za katerega je to prvi film, je tukaj v središču telepatska povezanost med človekom + povojni sindromi (logično, saj gre za bosanski film). Da Bosanci še vedno niso preboleli vojne je jasno že, ko se pojavi “Specialec”. Psihopatski sosed, ki živi nad trgovino. No, tisto telepatska stvar bi naj veljala za Mahira in njegovo nespečo ženo, kateri se Mahir vsake toliko časa po telefonu pritožuje nad slabostjo. Bruha namreč že od prvega kadra v filmu. Hmm, kot če bi bil noseči…
Depresivni minimalizem, ki bi lahko bil všeč le padlim vojnim veteranom ali pa tistim, ki se zanimajo za novo kopalnico – kot policaj, ki se ponoči pojavi in kot udbovec začne izpraševati Brizlo o cenah novega WC-ja.
OCENA: +1
Čuvari noći je letošnji bosanski predstavnik pri oskarjih. Pa ne zato, ker bi bil tako dober. Niti malo. Je namreč edini letošnji bosanski film, ki izpolnjuje vse kriterije Akademije.
Spomnimo se, tudi na drugem koncu sveta obstajajo nočni čuvaji v trgovinah. No, varnostniki v Gigante so imeli vsaj kamere, tukaj imata prijatelja/kolega/delavska soseda le “človek ne jezi se”. Mahir čuva pohištvo, Brizla pazi sanitarijski oddelek.
Po besedah režiserja Namika Kabila, za katerega je to prvi film, je tukaj v središču telepatska povezanost med človekom + povojni sindromi (logično, saj gre za bosanski film). Da Bosanci še vedno niso preboleli vojne je jasno že, ko se pojavi “Specialec”. Psihopatski sosed, ki živi nad trgovino. No, tisto telepatska stvar bi naj veljala za Mahira in njegovo nespečo ženo, kateri se Mahir vsake toliko časa po telefonu pritožuje nad slabostjo. Bruha namreč že od prvega kadra v filmu. Hmm, kot če bi bil noseči…
Depresivni minimalizem, ki bi lahko bil všeč le padlim vojnim veteranom ali pa tistim, ki se zanimajo za novo kopalnico – kot policaj, ki se ponoči pojavi in kot udbovec začne izpraševati Brizlo o cenah novega WC-ja.
OCENA: +1
Ni komentarjev:
Objavite komentar