Naslov: The Road - Leto: 2009 - Država: ZDA - Žanr: Avantura, Drama, Triler - Dolžina: 111 min. - Režija: John Hillcoat - Igrajo: Viggo Mortensen, Kodi Smit-McPhee, Robert Duvall, Guy Pearce, Molly Parker, Michael Kenneth Williams, Garret Dillahunt, Charlize Theron - imdb
Ogromno filmov ima nelogičnosti ali majhnih lukenj v scenariju, katere pa velikokrat namerno spregledamo, oprostimo ali pa sploh nima smisla razglabljati, ker pač curlja tudi iz drugih lukenj, ne samo scenarističnih. Pri The Road ne morem narediti izjeme. Preveč je dober film, preveč je dobra knjiga McCarthya (No Country for Old Men), ki je skasirala tudi Pulitzerjevo nagrado ter vse preveč je bilo nestrpnega pričakovanja na ta izdelek.
Odprtih vprašanj ostaja pri The Road kar nekaj. OK, zakaj je sploh prišlo do konca sveta kot ga poznamo, me sploh ne zanima. Starec Duvall sicer nekaj omenja – “vedel sem…vsi so opozarjali na to…”, vendar pravega razloga ne dobimo. No, prav zaradi sodnega dne je umrlo večino prebivalstva, izumrla je flora in favna, infrastruktura je porušena…. Kaos, kjer lakota spreminja preostalo človeštvo v živali.
Zakaj trava več ne rase, je eno izmed vprašanj, ki me muči. Dežja je več kot preveč, na trenutke pa zasije tudi sonce (mavrica ob slapu…)… OK, ampak tudi to sprejmem. Prav ob naslovu “Cesta”, bi se človek najbolj vprašal – zakaj? V mojih krajih bi temu rekli “kan te rineš v toten blati?”
Na poti sta oče (Viggo Mortensen) in sin. Z nakupovalnim vozičkom, kjer imata spakirano podobne stvari kot klošar, sta na poti do morja. Morje oz. jug je v teh situacijah vedno bila odrešilna točka. Na jugu se je vedno razvijala nova civilizacija. Ne, tukaj. Upanja na nov svet ni. To se oče in sin še kako zavedata. Odpišeta lahko idealno družino – oče, mama, hčerka, sin in pes…
Zakaj potem raje spita na dežju ob ogromnem ognju, namesto v kakšni zapuščeni hiši, je drugo vprašanje, ki me muči še bolj? Obstaja še tudi tretje, končno vprašanje, katerega pa tukaj ne bom omenjal (nekje med vrsticami je tudi to omenjeno)…
Zaradi lakote vlada strah in paranoja. Nihče ne zaupa nikomur. Se spomnite na tiste uboge športnike, ki so z letalom pikirali nekje v gorah? Tudi njih je dajala lakota, katero pa so potešili s svojimi umrlimi prijatelji. No, v tem svetu se na naravno smrt ali nesrečo ne čaka. Logično, obstajajo dobri ljudje/lačni (naš oče in sin) ter slabi ljudje/kanibali (večino ostalega prebivalstva).
Apokalipsa v stilu Mad Max norcev se sliši dobro, vendar je film nekaj več. Predvsem odnos starša in otroka. Oče je za svojega sina pripravljen storiti marsikaj. Tudi ubijati. Mortensen pripravlja svojega sina na čas, ko njega več ne bo zraven. Slutimo, da bo ta čas prišel hitro, zato smo končno enkrat dobili post-apokaliptični film, ki je tudi depresiven. Svet, katerega res ne bi radi doživeli. Jep, ob otrocih se zamislimo. Otrok reši film. Ali drugače rečeno – si predstavljate film preživetja, kjer sta na poti Viggo Mortensen in Tom Cruise? Film, bi lahko rešila le akcija. Tukaj režiserju Johnu Hillcoatu (The Proposition) ob odlični atmosferi tega ni bilo potrebno vsiljevati.
OCENA: +4
Nadpovprečen film, ki pa me ni toliko navdušil. Verjetno zaradi dejstva, da sem pred tem prebral knjigo, ki mi je bila naravnost fenomenalna, čeprav se mi je slovenski prevod zdel na trenutke precej neprebavljiv.
OdgovoriIzbrišiJe konec tudi v knjigi isto opisani (sumljivi)?
OdgovoriIzbrišiJa, konec je dvoumen, kar se mi zdi izvrstno, je pa na koncu knjige še zadnji odstavek, ki je čista poezija. Nekako opisuje svet in deluje, kot da bi bil kopiran iz kakšne baze poezije, prav ta občutek veličine je tisto, kar mi je v filmu manjkalo.
OdgovoriIzbrišiTega pisatelja se bodo v naslednjih letih lotili kar trije zanimivi režiserji - Tommy Lee Jones (le TV projekt..), Todd Field (In the Bedroom, Little Children - pričakujemo lahko naj western zadnjih 10 let). Do sedaj je naj kavbojec tega tisočletja The Assassination of Jesse James režiserja Andrew Dominika. Njegov naslednji projekt je adaptacija knjige Cities of the Plain.
OdgovoriIzbrišiHm, po moje pa Guy Pearce ne je otrok ... :/
OdgovoriIzbrišiČe bi, bi prvo pojedel psa (hmm, samo pes je njegov, otrok pa ne)... Po moje - Happy End (kolikor je v takšnih okoliščinah sploh lahko)
OdgovoriIzbrišiPo mojem so že začeli pripravljati ameriško javnost na to, kaj jo čaka. Lakota, revščina in življenje pod milim nebom. Morala filma: Potrpi in ne sprašuj se po vzrokih, ne ukvarjaj se s tem, kaj te je doletelo.
OdgovoriIzbrišiNekateri pa res vidijo samo stvari, ki jih hočejo videti:)
OdgovoriIzbriši