The Lovely Bones

Naslov: The Lovely Bones - Leto: 2009 - Država: ZDA, VB - Žanr: Drama, Krimi, Fantazijski - Dolžina: 135 min. - Režija: Peter Jackson - Igrajo: Stanley Tucci, Mark Wahlberg, Susan Sarandon, Rachel Weisz, Saoirse Ronan - imdb

Končno je Peter Jackson lahko posnel nekaj “svojega”… Hmm, zopet ne. Vseeno, uspešna knjiga ali ne, to je bila Jacksonova priložnost dokazati se. Pokazati, da zna tudi iz malega narediti veliko.
Priča smo tistemu začetku, kjer nam glavni protagonist govori že kot mrtev oz. nam razloži, da bo nekje med filmom umrl. Ta novica bi nam morala biti toliko bolj pretresljiva, saj nam to govori najstnica. No, ne pri Jacksonu. Tako daleč si ni upal. Film bi lahko bil psihološki triler, tako pa nam Jackson umor dekleta prikaže na zelo blag in odmaknjen način. No, prav s tem umorom, se film razdeli na tri žanre – fantazijski, drama, triler.
Mlado dekle sicer umre, ampak njen duh živi naprej. Mladenka zaglavi med nebo in zemljo. Tako kot takrat R. Williams v What Dreams May Come. “Umetni raj” je besedna zveza, ki bi se temu kraju še kako prilegla. Jackson namreč ni pozabil na njegove ljube efekte, pri tem pa pretiraval do meje navadnega kiča. Spomnimo se na njegov Heavenly Creatures, kjer se je Kate Winslet prav tako znašla v svojem surealnem svetu, kateri pa je predstavljal nekaj slabega in hudobnega v duši tistega dekleta. Heh, tu imamo potočke, travico, ptičke…
No, koliko se je v tem delu filma z barvami pretiravalo, smo na zemeljskem delu dobili 70-ta. Po The Box-u, še ena stvar , ki je na vsak način hotela zgledati retro. Mogoče pa je ob vseh teh efektih zmanjkalo denarja za barvni filter?
Družina umorjenega dekleta je (bila) perfektna. “Ena tistih, ki se jim nikoli ne zgodi nič hudega” nam razloži mrtvo dekle. Vse do trenutka, ko se pojavi (pedofil?) psihopatski S. Tucci, ki v koruznem polju prekriža načrte celotni družini. In prav takrat, ko bi moralo biti srhljivo in napeto, se Jackson spomni, da smo prej gledali Brady Bunch familijo in kaj takega verjetno ne bi mogli prenesti. Figura Tuccija je sicer enodimenzionalna, kot bolj ne bi morala biti, pa vendar še njegova odlično odigrana vloga najbolj izstopa. Nehote, kajti v ospredju je telepatska povezava med žalujočim očetom (Wahlberg) in mrtvo hčerko, katera ga “od zgoraj” telepatsko vodi. Jep, žaluje samo oče. Rachel Weisz, kot mama, le popolni simbol idealne družine, medtem, ko je vloga otkačene tašče Surandovce namenjena le skuliranju resnih situacij. Saj pravim, napeto je le malokrat.
Težko bi rekli, da je ta bestseller knjiga sploh kdaj bila mala, vendar tudi s pomočjo Petra Jacksona ni zrasla velika.

OCENA: +3