Naslov: Perro come perro - Leto: 2008 - Država: Kolumbija - Žanr: Krimi, Triler - Dolžina: 106 min. - Režija: Carlos Moreno - Igrajo: Óscar Borda, Blas Jaramillo, Marlon Moreno - imdb
Če film prihaja iz Kolumbije, potem ne moremo pričakovati kaj drugega kot pohlepne mafijske šefe, umore, lov na denar in nasilje. V primerjavi z "našimi" kriminalnimi filmi, je to tam le realnost...
Kje je denar? To vprašanje muči šefa vseh šefov El Orejona. Nekdo ga je ukradel, sedaj ga hoče nazaj. Nabavljena sta specialista za “izprašev
anje” Victor in Benitez, katerega je zaradi prejšnjega posla zacoprala voodoo čarovnica. Prvi kandidat izdahne, še preden lahko kaj pove, kar postaja El Orejonu vedno bolj sumljivo. Ja, človeku se vidi, zakaj je postal šef. Namreč, Victor je ta denar pobral kar za sebe, novi “nedolžni” krivci pa se kar nabirajo, denarja pa nikjer…
Vsake toliko časa pa v hotelski sobi zazvoni telefon.
V tem filmu se ne sklepajo prijateljstva. Drug drugemu se gleda v zobe, nobeden ne zaupa drugemu. Poleg tega je še tako prekleto vroče, švic teče kar v litrih. Carlos Moreno je v svojem prvem filmu ustvaril res odlično atmosfero, pa čeprav je osnovna ideja filma čisto enostavna, stokrat videna – posledič
no klišejska. Perro come perro je eden tistih filmov, kjer samo čakaš kdo bo koga presenetljivo ustrelil izza hrbta v tilnik. Nekdo je celo upal ta gangsterski filmček, s pravo mero črnega humorja in z veliko mero krvavih prizorov (teh ni nikoli preveč..), imenovati kolumbijski Tarantino, kar mogoče ni niti tako zgrešeno. Če pa pogledamo Tarantinovo oskarjevsko zgodovino, potem pa je bilo jasno tudi ustvarjalcem tega filma, da s svojo Kolumbijsko kandidaturo za tujejezičnega oskarja, ne bodo poželi niti po nominaciji.
OCENA: -4
Kje je denar? To vprašanje muči šefa vseh šefov El Orejona. Nekdo ga je ukradel, sedaj ga hoče nazaj. Nabavljena sta specialista za “izprašev
anje” Victor in Benitez, katerega je zaradi prejšnjega posla zacoprala voodoo čarovnica. Prvi kandidat izdahne, še preden lahko kaj pove, kar postaja El Orejonu vedno bolj sumljivo. Ja, človeku se vidi, zakaj je postal šef. Namreč, Victor je ta denar pobral kar za sebe, novi “nedolžni” krivci pa se kar nabirajo, denarja pa nikjer…Vsake toliko časa pa v hotelski sobi zazvoni telefon.
V tem filmu se ne sklepajo prijateljstva. Drug drugemu se gleda v zobe, nobeden ne zaupa drugemu. Poleg tega je še tako prekleto vroče, švic teče kar v litrih. Carlos Moreno je v svojem prvem filmu ustvaril res odlično atmosfero, pa čeprav je osnovna ideja filma čisto enostavna, stokrat videna – posledič
no klišejska. Perro come perro je eden tistih filmov, kjer samo čakaš kdo bo koga presenetljivo ustrelil izza hrbta v tilnik. Nekdo je celo upal ta gangsterski filmček, s pravo mero črnega humorja in z veliko mero krvavih prizorov (teh ni nikoli preveč..), imenovati kolumbijski Tarantino, kar mogoče ni niti tako zgrešeno. Če pa pogledamo Tarantinovo oskarjevsko zgodovino, potem pa je bilo jasno tudi ustvarjalcem tega filma, da s svojo Kolumbijsko kandidaturo za tujejezičnega oskarja, ne bodo poželi niti po nominaciji.OCENA: -4
Ni komentarjev:
Objavite komentar