.gif)
Naslov: Anonyma - Eine Frau in Berlin - Leto: 2008 - Država: Nemčija, Poljska - Žanr: Drama, Vojna - Dolžina: 131 min. - Režija: Max Faerberboeck - Igrajo: Nina Hoss, Evgeny Sidikhin, Irm Herrmann, Ruediger Vogler, Ulrike Krumbiegel - imdb
Kolikokrat? To je sedaj standardno vprašanje dveh žensk, ki se po dolgem obleganju mesta nista videli. Berlin 1945. Vsega je konec. Rdeča armada je že zmagovito vkorakala v glavno mesto. Po zvočniku iz tanka se v potrti nemščini slišijo glasovi “vsi, ki se skrivate po hišah se takoj predajte!” “Hitler vas je zapustil!” Vendar nemških vojakov skoraj več ni. Ostali so še le starci in ženske. Sedaj bodo tudi oni začuti kaj so to Stalinove orglice. Vendar ruskim
možem ni več do streljanja. Sedaj je na vrsti tisto, na kar so ti izčrpani, maščevanja željni vojaki čakali dolga in krvava leta. Zabava – za kaj takega pa so potrebne ženske. Nemške ženske. Med njimi je tudi neimenovana ženska, pisateljica in žena pogrešanega nemškega vojaka.
O vseh teh dogodkih, ki so se v Berlinu dogajali mesece po kapitulaciji je napisala dnevnik, kateri pa je leta 1959 ob objavi v javnosti obveljal kot škandalozen.
Drugače kot njene sotrpinke v velikem stanovanjskem bloku, si je naša pisateljica dnevnika izbrala drugačno taktiko. Namesto straha pred vedno znova novimi, neznanimi in smrdečimi moškimi, si je raje izbrala svojega čuvaja. Postala je fina dama samemu majorju, zato je bila navadnemu vojaku nedosegljiva.
Max Färberböcks je po Aimée & Jaguar zopet postavil v ospredje žensko v času nacizma, vendar nikak
or ne kot žrtev. Predvsem kot močno in samostojno žensko, ki se zaveda svoje krivde v podpiranju Hitlerjevih idej. Žensko, ki hoče živeti še naprej razkošno življenje, ne glede na ceno. Želja po preživetju, je verjetno močnejša od kateregakoli ponosa in to je vidno pri vseh sostanovalcih “anonimke”. Tako pri starki, ki si poleg svojega moža v stanovanje navleče še mladega rusa. Kot pri penzioniranem knjigovodji, kateri ob kozarcu vodke skupaj s komunisti prepeva ruske pesmi.
Film o tabu temi, kjer se žrtvam posilstev ne dodeljuje železni križec.
možem ni več do streljanja. Sedaj je na vrsti tisto, na kar so ti izčrpani, maščevanja željni vojaki čakali dolga in krvava leta. Zabava – za kaj takega pa so potrebne ženske. Nemške ženske. Med njimi je tudi neimenovana ženska, pisateljica in žena pogrešanega nemškega vojaka.O vseh teh dogodkih, ki so se v Berlinu dogajali mesece po kapitulaciji je napisala dnevnik, kateri pa je leta 1959 ob objavi v javnosti obveljal kot škandalozen.
Drugače kot njene sotrpinke v velikem stanovanjskem bloku, si je naša pisateljica dnevnika izbrala drugačno taktiko. Namesto straha pred vedno znova novimi, neznanimi in smrdečimi moškimi, si je raje izbrala svojega čuvaja. Postala je fina dama samemu majorju, zato je bila navadnemu vojaku nedosegljiva.
Max Färberböcks je po Aimée & Jaguar zopet postavil v ospredje žensko v času nacizma, vendar nikak
or ne kot žrtev. Predvsem kot močno in samostojno žensko, ki se zaveda svoje krivde v podpiranju Hitlerjevih idej. Žensko, ki hoče živeti še naprej razkošno življenje, ne glede na ceno. Želja po preživetju, je verjetno močnejša od kateregakoli ponosa in to je vidno pri vseh sostanovalcih “anonimke”. Tako pri starki, ki si poleg svojega moža v stanovanje navleče še mladega rusa. Kot pri penzioniranem knjigovodji, kateri ob kozarcu vodke skupaj s komunisti prepeva ruske pesmi.Film o tabu temi, kjer se žrtvam posilstev ne dodeljuje železni križec.
OCENA: 4
Ni komentarjev:
Objavite komentar