Naslov: BirdWatchers - La terra degli uomini rossi - Leto: 2008 - Država: Italija, Brazilija - Žanr: Drama - Dolžina: 108 min. - Režija: Marco Bechis - Igrajo: Claudio Santamaria. Roberto. Chiara Caselli. Beatrice. Matheus Nachtergaele - imdb
BirdWatchers se je lansko leto potegoval za Zlatega leva na Beneškem filmskem festivalu. Poleg Italijanskega podnaslova in režiserja, ki se je v Italijo preselil iz Južne Amerike, je to vse, kar film vsebuje Italijanskega.
Kot stari dobri Werner Herzog, se je Marco Bechis odpravil Brazilijo, v osrčje deževnega gozda in na tihem opozoril na izumiranje še zadnjih plemen ob Amazoniji. Pleme Guarani je doživelo podobno usodo, kot vsa ostala indijanska plemena v Braziliji
. Brez svoje zemlje so odrinjeni v rezervate, kjer pa ni možno preživeti, še posebej če si brez vsakih pravic.
Le v prvih trenutkih filma, so Guarani v podobah, kot jih poznamo iz različnih dokumentarcev ali otroških slikanic. Skoraj nagi, pobarvani z bojnimi barvami ter oboroženi s puščicami in loki. Stojijo ob reki in se “nastavljajo” v čolnih mimo-vozečih se turistom, ki po reki opazujejo ptice. Ampak vse to je le farsa. Že sekundo pozneje, ko se turistični čoln odpelje, se oblečejo, skočijo na tovornjak, njihov vodja pa prejema manjšo plačilo za vlogo “statistov”. Vendar tako lahko zasluženega denarja je malo. Zato je iz dneva v dan vedno več samomorov z obešanjem. Duhovi tokrat ne držijo z njimi. Pleme se odloči prodati še zadnje uporabne stvari in
se odpravi v “civilizacijo”. Natančneje na posest bogatega kmetovalca, pri katerem pa pleme nikakor ni dobrodošlo.
Pleme Guarani pleme se je že pojavljalo v filmih The Mission in Fitzcarraldo. Ironično, so se v teh filmih pojavljali le kot statisti. Kot nečustveni divjaki, kot jih želi videti civiliziran svet. V sedanjosti jih pred taktičnim genocidom brazilske vlade lahko reši le še Al Gore, če bo v kakšnem novem dokumentarcu namesto leda spomnil na že malce pozabljeno krčenje deževnega gozda.
OCENA: +3
Kot stari dobri Werner Herzog, se je Marco Bechis odpravil Brazilijo, v osrčje deževnega gozda in na tihem opozoril na izumiranje še zadnjih plemen ob Amazoniji. Pleme Guarani je doživelo podobno usodo, kot vsa ostala indijanska plemena v Braziliji
. Brez svoje zemlje so odrinjeni v rezervate, kjer pa ni možno preživeti, še posebej če si brez vsakih pravic.Le v prvih trenutkih filma, so Guarani v podobah, kot jih poznamo iz različnih dokumentarcev ali otroških slikanic. Skoraj nagi, pobarvani z bojnimi barvami ter oboroženi s puščicami in loki. Stojijo ob reki in se “nastavljajo” v čolnih mimo-vozečih se turistom, ki po reki opazujejo ptice. Ampak vse to je le farsa. Že sekundo pozneje, ko se turistični čoln odpelje, se oblečejo, skočijo na tovornjak, njihov vodja pa prejema manjšo plačilo za vlogo “statistov”. Vendar tako lahko zasluženega denarja je malo. Zato je iz dneva v dan vedno več samomorov z obešanjem. Duhovi tokrat ne držijo z njimi. Pleme se odloči prodati še zadnje uporabne stvari in
se odpravi v “civilizacijo”. Natančneje na posest bogatega kmetovalca, pri katerem pa pleme nikakor ni dobrodošlo.Pleme Guarani pleme se je že pojavljalo v filmih The Mission in Fitzcarraldo. Ironično, so se v teh filmih pojavljali le kot statisti. Kot nečustveni divjaki, kot jih želi videti civiliziran svet. V sedanjosti jih pred taktičnim genocidom brazilske vlade lahko reši le še Al Gore, če bo v kakšnem novem dokumentarcu namesto leda spomnil na že malce pozabljeno krčenje deževnega gozda.
OCENA: +3
Ni komentarjev:
Objavite komentar