“Ne, Ne in Ne!” se je verjetno drl Tykwer. “Nekaj ponosa pa še ja imam. Ne bom vpletal romanco med Owenom in Wattsovo, pa čeprav leži vse na dlani”. Studijski šefi podržijo skupaj glave, nekaj zamomljajo in naznanijo “Dobro, ne bo romantike. Ampak, ostale nelogične luknje na katere ste opozarjali, pa ne boste brisali!”. Tykwer se nasmehne ter brezbrižno doda “Za 10 milijonov dolarjev vam posnamem kaj hočete…”
Ko je kasneje Tykwer slišal, da se bo njegov holivudčan premierno predvajal v njegovem Berlinu, mu več ni bilo vseeno. “Naj to ponudim svojim ljudem, katerim sem filmski bog, umetniški outer, živa legenda? Človek, ki je v beg nagnal Lolo, sedaj pa prinašam to zmešnjavo.” Ampak takrat je bilo že prepozno…
Drugače je film doživljal Clive Owen. Človek, ki ni smel biti Bond. Naloga njegovega agenta je bila, poiskati najbolj podoben scenarij slavnemu 007, v katerem se bo lahko prav on vsaj približno približal svojemu vzorniku. Pa ni niti blizu. Niti v službi njenega kraljestva ni. Le navaden Interpol agent je.
Owen je na sledi sumljivi banki IBBC. Ti bi se naj ukvarjali s preprodajo orožja, pranjem denarja in temi zadevami. Pomaga mu državna tožilka iz Amerike (Watts). Logično, saj se stvar dogaja v Evropi. Priče izginjajo kot hren in zelhano za praznike. Dvojica je le za las vedno prepozna. Še dobro, da je eden od atentatorjev defekten. Človeka z železno nogo pa ja najdemo. In če najdemo njega, potem lahko na strehi v Turčiji ustrelimo javno in pomembno osebo. Kaj pa ima takšne nesposobneže za hitmane.
Saj bi človek ob spektakularnih akcijskih prizorih in nekaj zares posrečenih posnetkih, zamižal ob takšnih luknjah v scenariju. Vendar teh je bilo enostavno preveč. Zmagala pa je itak tista, ko sta Owen in Wattsova s pomočjo slamice rešila vprašanje političnega atentatorja. Zakaj vaju takrat ni bilo v Dallasu? R: Tom Tykwer
OCENA: -3
Ko je kasneje Tykwer slišal, da se bo njegov holivudčan premierno predvajal v njegovem Berlinu, mu več ni bilo vseeno. “Naj to ponudim svojim ljudem, katerim sem filmski bog, umetniški outer, živa legenda? Človek, ki je v beg nagnal Lolo, sedaj pa prinašam to zmešnjavo.” Ampak takrat je bilo že prepozno…
Drugače je film doživljal Clive Owen. Človek, ki ni smel biti Bond. Naloga njegovega agenta je bila, poiskati najbolj podoben scenarij slavnemu 007, v katerem se bo lahko prav on vsaj približno približal svojemu vzorniku. Pa ni niti blizu. Niti v službi njenega kraljestva ni. Le navaden Interpol agent je.
Owen je na sledi sumljivi banki IBBC. Ti bi se naj ukvarjali s preprodajo orožja, pranjem denarja in temi zadevami. Pomaga mu državna tožilka iz Amerike (Watts). Logično, saj se stvar dogaja v Evropi. Priče izginjajo kot hren in zelhano za praznike. Dvojica je le za las vedno prepozna. Še dobro, da je eden od atentatorjev defekten. Človeka z železno nogo pa ja najdemo. In če najdemo njega, potem lahko na strehi v Turčiji ustrelimo javno in pomembno osebo. Kaj pa ima takšne nesposobneže za hitmane.
Saj bi človek ob spektakularnih akcijskih prizorih in nekaj zares posrečenih posnetkih, zamižal ob takšnih luknjah v scenariju. Vendar teh je bilo enostavno preveč. Zmagala pa je itak tista, ko sta Owen in Wattsova s pomočjo slamice rešila vprašanje političnega atentatorja. Zakaj vaju takrat ni bilo v Dallasu? R: Tom Tykwer
OCENA: -3
Ni komentarjev:
Objavite komentar