Naslov: Nordwand - Leto: 2008 - Država: Nemčija, Avstrija, Švica - Žanr: Avantura, Akcija, Drama - Dolžina: 121 min. - Režija: Philipp Stölzl - Igrajo: Benno Fürmann, Johanna Wokalek, Florian Lukas, Ulrich Tukur, Georg Friedrich, Simon Schwarz- imdb
Tik pred olimpijskimi igrami želi Hitler videti junake. Nemške junake, ki bodo moč nove rase le podkrepili z uspehi in izrednimi dosežki. Zlata olimpijska medalja za tistega, ki prvi prepleže nevarno in nedosegljivo goro Eiger. Tudi berlinski časopisi so na lo
vu za junaki. Nekoga moramo spraviti gor. “Toni Kurz in Andi Hinterstoisser”, se spomni ena od začetnic v redakciji, ki še ni prišla dlje od kuhanja kave urednikom. Prijatelji so namreč od otroštva in le ta dva bi bila zmožna preskočiti še zadnjo oviro Alp.
Vzorna pripadnika nacističnega gibanja ravno nista. Namesto Heil Hitler, pozdravita s Servus. Prava Bavarca pač. No, glavno da znata plezati. In glavno da prehitita dva Avstrijca, ki sta se vključila v boj in jima sledita po novi poti Severne stene.
Možje hitro napredujejo, vendar se iz lepega sončnega vremena prikaže snežni vihar. Kmalu se plezalci ne borijo več za prestižni vrh, ampak za golo preživetje.
Tomo Česen bo verjetno ob fantastičnih posnetkih gore doživel orgazem. Ampak njemu je lahko. Ko je on obtičal, je dobil helikopter, ti ubogi možje so se morali znajti sami. Prav jim je tako, njihova odločitev – nekdo doda, ko se situacija zresni. Sedeč v toplem naslonjaču v bližnjem hote
lu. Mogoče je res tako, ampak tudi to je šport. Šport pa je Mord, kot pravijo Nemci.
Režiser Philipp Stölzl je v film vključil dve zgodbi, ki pa ju nekako ni znal povezati. Na eni strani je avanturistična akcija pogumnih mož, ki na koncu cvilijo za pomoč. Po drugi strani pa spremljamo propagandno mašinerijo Tretjega rajha. Prav vez med tema dvema zgodbama pa je tista, ki moti. Ljubezenska zgodba med novinarko in alpinistom izpade na koncu preveč neprepričljivo. Še posebej, ker do konca filma sploh nismo opazili, da ljubezenska zgodba sploh obstaja.
OCENA: -4
vu za junaki. Nekoga moramo spraviti gor. “Toni Kurz in Andi Hinterstoisser”, se spomni ena od začetnic v redakciji, ki še ni prišla dlje od kuhanja kave urednikom. Prijatelji so namreč od otroštva in le ta dva bi bila zmožna preskočiti še zadnjo oviro Alp.Vzorna pripadnika nacističnega gibanja ravno nista. Namesto Heil Hitler, pozdravita s Servus. Prava Bavarca pač. No, glavno da znata plezati. In glavno da prehitita dva Avstrijca, ki sta se vključila v boj in jima sledita po novi poti Severne stene.
Možje hitro napredujejo, vendar se iz lepega sončnega vremena prikaže snežni vihar. Kmalu se plezalci ne borijo več za prestižni vrh, ampak za golo preživetje.
Tomo Česen bo verjetno ob fantastičnih posnetkih gore doživel orgazem. Ampak njemu je lahko. Ko je on obtičal, je dobil helikopter, ti ubogi možje so se morali znajti sami. Prav jim je tako, njihova odločitev – nekdo doda, ko se situacija zresni. Sedeč v toplem naslonjaču v bližnjem hote
lu. Mogoče je res tako, ampak tudi to je šport. Šport pa je Mord, kot pravijo Nemci.Režiser Philipp Stölzl je v film vključil dve zgodbi, ki pa ju nekako ni znal povezati. Na eni strani je avanturistična akcija pogumnih mož, ki na koncu cvilijo za pomoč. Po drugi strani pa spremljamo propagandno mašinerijo Tretjega rajha. Prav vez med tema dvema zgodbama pa je tista, ki moti. Ljubezenska zgodba med novinarko in alpinistom izpade na koncu preveč neprepričljivo. Še posebej, ker do konca filma sploh nismo opazili, da ljubezenska zgodba sploh obstaja.
OCENA: -4
Ni komentarjev:
Objavite komentar