Naslov: The Burning Plain - Leto: 2008 - Država: ZDA, Argentina - Žanr: Drama - Dolžina: 111 min. - Režija: Guillermo Arriaga - Igrajo: Kim Basinger, Charlize Theron, Jennifer Lawrence, JD Pardo, Joaquim De Almeida, Brett Cullen - imdb
Naj vam razložim kako to poteka…
Tukaj imamo Guillermo Arriaga. Človeka, ki je spisal odlične filme kot so Babel, 21 Grams, The Three Burials of Melquiades Estrada in Amores Perros. Pa vendar njegov ego trpi. Logično. Kot genialca se vedno omenja samo ime Alejandro González Iñárritu, režiserja teh omenjenih filmov. Nikoli njega. Na plan pride ideja o svojem filmu. Filmu, v katerem bo lahko vodil sam režijo. Seveda se ob tolikih izkušnjah počuti dovolj zrelega. Potrebno bo najti scenarij. Tiste slabše, že napisane dobijo “domači” režiserji. Vse dobre, pa je že dobil Iñárritu. Torej bo potrebno napisati novega, kar pa ni vedno t
ako enostavno.
Kot prvo, film mora vsebovati tri prepletajoče se zgodbe. To je Arriagov zaščitni znak. Kot drugo, zgodbe morajo vsebovati vsaj nekaj mehiškega. Na svoje korenine se ne sme pozabiti. Kot tretje, zgodba mora biti tragična.
Dve zanimivi mini-zgodbi si je Arriaga že domislil. Sedaj bo potrebno vriniti še tretjo. Zgodbo, ki bo celotnemu filmu dalo smisel, celoto. Ko po več mesecih tuhtanja Arriagi končno le uspe spisati scenarij, pride do spoznanja, da je napisal čisto povprečen scenarij. Ampak sedaj je že prepozno. Ljudje s denarjem ne bodo čakali še eno leto, dokler Arriaga ne bo napisal novega. Mogoče še slabšega. Sedaj vzemimo to, kar imamo, mogoče pa je ta naš Mehičan še boljši režiser kot scenarist. In res, kar se tiče režije, ne gre Arriagi zameriti ničesar. Rutinsko je svojega s
cenarija potegnil maksimum. Scenarija, kjer ni bilo več časa za pisanje globokih dialogov, popravljanje ali odpravljanje manjših logičnih lukenj ali pričakovanega razpleta. Mogoče bi se dalo potegniti kaj več iz igralskega kadra. Predvsem blede Kim Basinger. Ampak ona tako že spada pod tisto kategorijo – do 40. Leta je njen obraz krojil njeno življenje in kariero, sedaj življenje kroji njen obraz. Ali drugače rečeno – ni več za rabo.
O samem plotu v filmu ne morem kaj veliko povedati. Preveč spojlerjev.
V prvi zgodbi je prav poročena Basingerjeva tista, ki se s svojim ljubimcem dobiva v neki osamljeni prikolici. Romanca brez prihodnosti, kajti Basingerjeva skupaj z njenim “Speedy Gonzalezom” umre že v prvi sekundi filma. Druga zgodba se dogaja nekaj dni pozneje po Basingerjevi smrti. Njena hčerka in sin ljubimca opazita, da sta si tudi ona usojena. Prepovedana ljubezen št. 2.
V tretji, najbolj odmaknjeni zgodbi se C. Theron daje dol s vsakim, ki ji pride nasproti. Tudi če si čudežni skrivnostnik, kot pravi Oči pujs. Ali Theronova ne more pozabiti svoje preteklosti ali pa je bila le nesrečno zaljubljena?
Guillermo Arriaga brez Iñárrita ni ravno dobitna kombinacija. Kako pa bo šlo Iñárritu brez Arriage, pa bomo videli še letos v filmu Biutiful.
OCENA: +3
Tukaj imamo Guillermo Arriaga. Človeka, ki je spisal odlične filme kot so Babel, 21 Grams, The Three Burials of Melquiades Estrada in Amores Perros. Pa vendar njegov ego trpi. Logično. Kot genialca se vedno omenja samo ime Alejandro González Iñárritu, režiserja teh omenjenih filmov. Nikoli njega. Na plan pride ideja o svojem filmu. Filmu, v katerem bo lahko vodil sam režijo. Seveda se ob tolikih izkušnjah počuti dovolj zrelega. Potrebno bo najti scenarij. Tiste slabše, že napisane dobijo “domači” režiserji. Vse dobre, pa je že dobil Iñárritu. Torej bo potrebno napisati novega, kar pa ni vedno t
ako enostavno.Kot prvo, film mora vsebovati tri prepletajoče se zgodbe. To je Arriagov zaščitni znak. Kot drugo, zgodbe morajo vsebovati vsaj nekaj mehiškega. Na svoje korenine se ne sme pozabiti. Kot tretje, zgodba mora biti tragična.
Dve zanimivi mini-zgodbi si je Arriaga že domislil. Sedaj bo potrebno vriniti še tretjo. Zgodbo, ki bo celotnemu filmu dalo smisel, celoto. Ko po več mesecih tuhtanja Arriagi končno le uspe spisati scenarij, pride do spoznanja, da je napisal čisto povprečen scenarij. Ampak sedaj je že prepozno. Ljudje s denarjem ne bodo čakali še eno leto, dokler Arriaga ne bo napisal novega. Mogoče še slabšega. Sedaj vzemimo to, kar imamo, mogoče pa je ta naš Mehičan še boljši režiser kot scenarist. In res, kar se tiče režije, ne gre Arriagi zameriti ničesar. Rutinsko je svojega s
cenarija potegnil maksimum. Scenarija, kjer ni bilo več časa za pisanje globokih dialogov, popravljanje ali odpravljanje manjših logičnih lukenj ali pričakovanega razpleta. Mogoče bi se dalo potegniti kaj več iz igralskega kadra. Predvsem blede Kim Basinger. Ampak ona tako že spada pod tisto kategorijo – do 40. Leta je njen obraz krojil njeno življenje in kariero, sedaj življenje kroji njen obraz. Ali drugače rečeno – ni več za rabo.O samem plotu v filmu ne morem kaj veliko povedati. Preveč spojlerjev.
V prvi zgodbi je prav poročena Basingerjeva tista, ki se s svojim ljubimcem dobiva v neki osamljeni prikolici. Romanca brez prihodnosti, kajti Basingerjeva skupaj z njenim “Speedy Gonzalezom” umre že v prvi sekundi filma. Druga zgodba se dogaja nekaj dni pozneje po Basingerjevi smrti. Njena hčerka in sin ljubimca opazita, da sta si tudi ona usojena. Prepovedana ljubezen št. 2.
V tretji, najbolj odmaknjeni zgodbi se C. Theron daje dol s vsakim, ki ji pride nasproti. Tudi če si čudežni skrivnostnik, kot pravi Oči pujs. Ali Theronova ne more pozabiti svoje preteklosti ali pa je bila le nesrečno zaljubljena?
Guillermo Arriaga brez Iñárrita ni ravno dobitna kombinacija. Kako pa bo šlo Iñárritu brez Arriage, pa bomo videli še letos v filmu Biutiful.
OCENA: +3
Ni komentarjev:
Objavite komentar