Naslov: Entre les murs- Leto: 2008 - Država: Francija - Žanr: Drama - Dolžina: 128 min. - Režija: Laurent Cantet - Igrajo: François Bégaudeau, Esmeralda Ouertani, Rachel Regulier, Franck Keita, Wei Huang - imdb
Jep, takšna je naša mladina. In da ne boste mislili, da so naši učenci bolj poslušni ali pridni, kot ta “druga klasa” francoskega naroda. Še slabši s
o. Tikanje kot velik prekršek? Pri nas smo to že davno preskočili. Preslišali, bolje rečeno. Dobro, saj mi tudi nismo bili nič boljši (govorim že kot star atek), ampak vedenjsko stanje na naših šolah je res zaskrbljujoče. To mi lahko verjamete…
Po drugi strani pa mislim, da namen filma ni bil prikazovanje vedno bolj odporniške mladine, sicer bi lahko režiser zašel tudi v bolj kriminalne in vulgarne vode. V ospredju je učitelj. Sam samcat proti četi vedno bolj “pametnih” najstnikov v problematični dobi odraščanja. Učitelj proti skupini glav, ki izkoristijo vsako najmanjšo napakico in jo potem obrnejo proti vodji. Kot sindikalist, ki vsake toliko časa draži svoje nadrejene, vedoč da tako ali tako ne bo ničesar dosegel. Le toliko, v opombo. Vendar, ko sindikalist uspe prepričati skupino ljudi na stavkanje proti vodstvu, je potem za glave podjetja lahko nevarno. Tega se zaveda tudi François, učitelj na eni izmed Pariških šol. In prav tukaj se začne tis
to iskanje pravega razmerja med prijateljstvom, popustljivostjo, profesionalnostjo in želje teh otrok tudi nekaj naučiti.
V vlogi Françoisa se je odlično znašel François Bégaudeau. Kako se ne bi, če pa je film posnet prav po njegovi knjigi – in to avtobiografski.
Laurent Cantet se je povsem posvetil sami avtentičnosti predavanja. Privatno življenje učitelja ali njegovih učencev je povsem izpustil. Njegov oder je le učilnica, kjer vemo je lahko včasih tudi dolgočasno. Tako v prvi polovici filma ne vidimo klasičnega razvoja zgodbe. Zgodbe sploh ni, dokler se kasneje eden izmed učencev ne zoperstavi učitelju, za kar mu grozi celo izključitev. Komaj takrat film dobi nekakšno dramatizacijo. Vendar to ne moti. Nekaj podobnega kot Dangerous Minds ali Freedom Writers niti ne bi hoteli imeti.
Zlata palma za “akcijski” film, kjer se akcija ne konča po 90. minutah, ampak se konča pri poletnih počitnicah. Pa še to premirje traja le do jeseni, ko se znova začne vse od začetka.
OCENA: 4
o. Tikanje kot velik prekršek? Pri nas smo to že davno preskočili. Preslišali, bolje rečeno. Dobro, saj mi tudi nismo bili nič boljši (govorim že kot star atek), ampak vedenjsko stanje na naših šolah je res zaskrbljujoče. To mi lahko verjamete…Po drugi strani pa mislim, da namen filma ni bil prikazovanje vedno bolj odporniške mladine, sicer bi lahko režiser zašel tudi v bolj kriminalne in vulgarne vode. V ospredju je učitelj. Sam samcat proti četi vedno bolj “pametnih” najstnikov v problematični dobi odraščanja. Učitelj proti skupini glav, ki izkoristijo vsako najmanjšo napakico in jo potem obrnejo proti vodji. Kot sindikalist, ki vsake toliko časa draži svoje nadrejene, vedoč da tako ali tako ne bo ničesar dosegel. Le toliko, v opombo. Vendar, ko sindikalist uspe prepričati skupino ljudi na stavkanje proti vodstvu, je potem za glave podjetja lahko nevarno. Tega se zaveda tudi François, učitelj na eni izmed Pariških šol. In prav tukaj se začne tis
to iskanje pravega razmerja med prijateljstvom, popustljivostjo, profesionalnostjo in želje teh otrok tudi nekaj naučiti.V vlogi Françoisa se je odlično znašel François Bégaudeau. Kako se ne bi, če pa je film posnet prav po njegovi knjigi – in to avtobiografski.
Laurent Cantet se je povsem posvetil sami avtentičnosti predavanja. Privatno življenje učitelja ali njegovih učencev je povsem izpustil. Njegov oder je le učilnica, kjer vemo je lahko včasih tudi dolgočasno. Tako v prvi polovici filma ne vidimo klasičnega razvoja zgodbe. Zgodbe sploh ni, dokler se kasneje eden izmed učencev ne zoperstavi učitelju, za kar mu grozi celo izključitev. Komaj takrat film dobi nekakšno dramatizacijo. Vendar to ne moti. Nekaj podobnega kot Dangerous Minds ali Freedom Writers niti ne bi hoteli imeti.
Zlata palma za “akcijski” film, kjer se akcija ne konča po 90. minutah, ampak se konča pri poletnih počitnicah. Pa še to premirje traja le do jeseni, ko se znova začne vse od začetka.
OCENA: 4
Ni komentarjev:
Objavite komentar