Naslov: The Caller - Leto: 2008 - Država: ZDA - Žanr: Drama, Triler - Dolžina: 95 min. - Režija: Richard Ledes - Igrajo: Frank Langella, Elliott Gould, Laura Harring, Anabel Sosa - imdb
Frank Langella ima obraz nesrečnega človeka. Obraz, ki kaže uspešno in pomembno preteklost, sedaj na stara leta pa je le še za staro šaro. Schiller iz Starting Out in the Evening, Nixon iz Frost/Nixon in sedaj kot Jimmy Stevens, bi lahko imeli vsi isto ime. Le preteklost imajo drugačno. Sedanjost je ista...
Njegov lik v The Caller ni odpisani pisatelj ali bivši predsednik, am
pak šef velike kooperacije. Šef s preteklostjo, katero ne more pozabiti. Pa čeprav ta seže že več kot 50 let nazaj, vse tja do druge svetovne vojne, ko Nemci v Franciji kosijo s svojimi strojnicami. In šefa, ki na veliko zajebe svoje “kolege” iz firme. Tem dogodkom smo priča v prvih minutah filma. Naenkrat se obrne novi list in zgodba že zavija v čisto druge strani. V tiste bolj misteriozne. V tiste, po katerih je ta film dobil sploh svoj naslov.
Pri privatnem detektivu zazvoni telefon. Na telefon se javi Frank Turlotte, katerega igra Elliott Gould. Gould tokrat nima mačke (The Long Goodby), njegova živalska obsesija so ptiči. Na drugi strani telefona je Langella. Ne prestavi se. Še
glas si zelo skrivnostno spremeni. Langella najame Goulda za “opazovanje in poročanje” določene osebe. Potencialnega serijskega morilca. Zgodba se sliši normalna, če le ta oseba ne bi bil Langella sam. Špijonaža samega sebe. Čudno, torej hočemo vedeti zakaj. Na žalost pa na tisti zakaj, kateri se vleče vse do konca filma, ne dobimo pravilnega odgovora. Dobro no, nepopolnega. Ali pa je celo pravilen. Kakršenkoli je – ni nam všeč.
OCENA: +2
Njegov lik v The Caller ni odpisani pisatelj ali bivši predsednik, am
pak šef velike kooperacije. Šef s preteklostjo, katero ne more pozabiti. Pa čeprav ta seže že več kot 50 let nazaj, vse tja do druge svetovne vojne, ko Nemci v Franciji kosijo s svojimi strojnicami. In šefa, ki na veliko zajebe svoje “kolege” iz firme. Tem dogodkom smo priča v prvih minutah filma. Naenkrat se obrne novi list in zgodba že zavija v čisto druge strani. V tiste bolj misteriozne. V tiste, po katerih je ta film dobil sploh svoj naslov.Pri privatnem detektivu zazvoni telefon. Na telefon se javi Frank Turlotte, katerega igra Elliott Gould. Gould tokrat nima mačke (The Long Goodby), njegova živalska obsesija so ptiči. Na drugi strani telefona je Langella. Ne prestavi se. Še
glas si zelo skrivnostno spremeni. Langella najame Goulda za “opazovanje in poročanje” določene osebe. Potencialnega serijskega morilca. Zgodba se sliši normalna, če le ta oseba ne bi bil Langella sam. Špijonaža samega sebe. Čudno, torej hočemo vedeti zakaj. Na žalost pa na tisti zakaj, kateri se vleče vse do konca filma, ne dobimo pravilnega odgovora. Dobro no, nepopolnega. Ali pa je celo pravilen. Kakršenkoli je – ni nam všeč.OCENA: +2
Ni komentarjev:
Objavite komentar