Naslov: Journée de la jupe, La - Leto: 2008 - Država: Francija, Belgija - Žanr: Drama - Dolžina: 87 min. - Režija: Jean-Paul Lilienfeld - Igrajo: Isabelle Adjani, Denis Podalydès, Yann Collette - imdb
“Aha, Entre les murs je s tematiko učenec – učitelj zadel v polno. Dajmo na hitro nekaj vržemo skupaj, dokler še je tema vroča. In nekdo mi naj prosim poišče skupaj vse stereot
ipe, kar so na temo problematični razred in situacija s talci!”
Tako še režiserja Lilienfelda nismo videli zagretega, si mislijo njegovi kolegi. Nekdo od pomočnikov zadaj vpraša “bomo učence na pravo pot navdahnili s poezijo in knjigami?” Ne, odločno odgovori Lilienfeld. “Kaj pa s plesom ali gledališčem?”, vpraša drugi. “Tudi ne, čeprav sem ravno včeraj bral Moliera. To moramo nekje omeniti…
Bom povedal kaj imam v mislih: Vzamemo eno frustrirano in živčno učiteljico, na primer Isabelle Adjani.” “Ona že ni snemala 5 let!”, “Ja, pa debela je postala” se vmešata kolega. Lilienfeld zmaje z glavo in nadaljuje. “ To učiteljico vržemo med učence tistega najnižjega sloja – priseljence in druge socialne probleme. Tako kot vedno bo med predavanjem vladal kaos, pretnje in poniževanja. Učiteljica je na koncu z živci. Naenkrat pade na tla pištola. Prva jo pobere učiteljica. Med prerivanjem po “nesreči” ustreli učenca v nogo. Zavlada panika. Specialci so že pred vrati, vendar ne morejo notri, ker je na vratih ključavnica. Kaj se dogaja v razredu, se zunaj ne ve. Zvočna izolacija je predobra za moderno tehniko. V razredu, je sedaj učiteljica tista, ki prevladuje položaj. Seveda s pištolo v roki.”
“In tukaj bi sedaj lahko vrinili predavanje Moliera”, se ponosno spomni eden izmed režiserjevih pomočnikov. “Kaj pa so njene zahteve?”
“Hmm, dobro vprašanje”. Režiser je malce v zadregi, vendar je njegov um hitrejši celo od te nove ekipe v formuli 1. “Kraljica Margot! Ni Adjanijova nosila tam krila? Fejst baba je bila” se spominja.
“Njena zahteva bo - Dan kril za državni praznik!” Lilienfeldovi kolegi so počasi v skrbeh za zdravje svojega režiserja, pa vendar vsi v en glas vzkliknejo “Potem pa
na delo!”
In tako se je posnel eden najbolj bednih in patetičnih filmov tega leta…
La Journée de la jupe je bil sprva mišljen le kot TV film, vendar je evforija in zanimanje bilo preveliko. Rasna nestrpnost, nespoštovanje do učiteljev, nemoč ministrstva za šolstvo in kriminal je problem vseh nas v Franciji. To morajo videti tudi tisti, ki ne sprejmejo programa Arte. Prišel je celo do Berlinala…
Že vidim, kako je na eni izmed pariških srednjih šol odpadel pouk. Učenci so namesto predavanja biologije, morali iti v kinodvorano.
Ampak pri zadnji sceni sem pa res moral posegniti po robčku – dobil sem drisko.
OCENA: -2
ipe, kar so na temo problematični razred in situacija s talci!”Tako še režiserja Lilienfelda nismo videli zagretega, si mislijo njegovi kolegi. Nekdo od pomočnikov zadaj vpraša “bomo učence na pravo pot navdahnili s poezijo in knjigami?” Ne, odločno odgovori Lilienfeld. “Kaj pa s plesom ali gledališčem?”, vpraša drugi. “Tudi ne, čeprav sem ravno včeraj bral Moliera. To moramo nekje omeniti…
Bom povedal kaj imam v mislih: Vzamemo eno frustrirano in živčno učiteljico, na primer Isabelle Adjani.” “Ona že ni snemala 5 let!”, “Ja, pa debela je postala” se vmešata kolega. Lilienfeld zmaje z glavo in nadaljuje. “ To učiteljico vržemo med učence tistega najnižjega sloja – priseljence in druge socialne probleme. Tako kot vedno bo med predavanjem vladal kaos, pretnje in poniževanja. Učiteljica je na koncu z živci. Naenkrat pade na tla pištola. Prva jo pobere učiteljica. Med prerivanjem po “nesreči” ustreli učenca v nogo. Zavlada panika. Specialci so že pred vrati, vendar ne morejo notri, ker je na vratih ključavnica. Kaj se dogaja v razredu, se zunaj ne ve. Zvočna izolacija je predobra za moderno tehniko. V razredu, je sedaj učiteljica tista, ki prevladuje položaj. Seveda s pištolo v roki.”
“In tukaj bi sedaj lahko vrinili predavanje Moliera”, se ponosno spomni eden izmed režiserjevih pomočnikov. “Kaj pa so njene zahteve?”
“Hmm, dobro vprašanje”. Režiser je malce v zadregi, vendar je njegov um hitrejši celo od te nove ekipe v formuli 1. “Kraljica Margot! Ni Adjanijova nosila tam krila? Fejst baba je bila” se spominja.
“Njena zahteva bo - Dan kril za državni praznik!” Lilienfeldovi kolegi so počasi v skrbeh za zdravje svojega režiserja, pa vendar vsi v en glas vzkliknejo “Potem pa
na delo!”In tako se je posnel eden najbolj bednih in patetičnih filmov tega leta…
La Journée de la jupe je bil sprva mišljen le kot TV film, vendar je evforija in zanimanje bilo preveliko. Rasna nestrpnost, nespoštovanje do učiteljev, nemoč ministrstva za šolstvo in kriminal je problem vseh nas v Franciji. To morajo videti tudi tisti, ki ne sprejmejo programa Arte. Prišel je celo do Berlinala…
Že vidim, kako je na eni izmed pariških srednjih šol odpadel pouk. Učenci so namesto predavanja biologije, morali iti v kinodvorano.
Ampak pri zadnji sceni sem pa res moral posegniti po robčku – dobil sem drisko.
OCENA: -2
Ni komentarjev:
Objavite komentar