četrtek, 28. maj 2009

DeUsynlige


Naslov: DeUsynlige - Leto: 2008 - Država: Norveška - Žanr: Drama - Dolžina: 117 min. - Režija: Erik Poppe - Igrajo: Fredrik Grøndahl, Trond Espen Seim, Trine Dyrholm, Stig Henrik Hoff, Lene Bragli, Tone Danielsen - imdb

Odličen À la folie... pas du tout je bil tiste vrste film, ko se po tričetrt ure vprašaš “in zakaj bi naj zdaj to bil dober film?” Šele kasneje, ko izvemo drugo plat zgodbe, spoznamo, da gledamo dober film. No, takšen je tudi ta norveški Deusynlige.
V prvem delu filma spoznamo Thomasa. Pred osmimi leti je ubil otroka, sedaj ko je izpuščen iz zapora, se zaposli kot orglar v cerkvi. Logično, Bridge Over Troubled Water zaigra, kot da bi rekel keks. In kje se pa naj bivši kaznjenec zaposli, kot pa v cerkvi, pravi župnik ženski, katera ga je v drugi polovici filma prepoznala kot morilca njenega sina. Bog oprosti vse. Ja, tako se začne drugi del filma. Učiteljica, tik pred selitvijo s svojim možem in dvema posvojenima hčerkama na Dansko, vidi v fantu, ki s svojo glasbo tako očara njene učence, grozo. Grozo, katero ne bo nikoli pozabila kaj šele oprostila.
DeUsynlige je zaključil Oslo trilogijo Erik Poppa (Schpaaa, Hawai, Oslo), s katero se je režiser podal v tiste najbolj temačne dele človeka in kočljive teme odpuščanja. Če je prej omenjeni francoski film postavil s svojo drugo zgodbo film čisto na glavo, to Deusynlige nikakor ni uspelo narediti. Le kako, če se je ves potencial v zgodbi izčrpal že v Thomasovem delu. Kasneje, ko v igro vstopijo novi liki, nam zapleti ne prinesejo več nič novega. Tečni so tudi večni flashbacki, ki se naprej premikajo le v delčkih sekunde. Zakaj ta napetost ne vem, kajti tako ali tako izvemo že v začetku filma, kako je otrok umrl.
Zdaj, kdo je kriv ali kako se je zgodil umor, pa nam tudi ni pomembno. Odprto pa ostaja tudi vprašanje zakaj?
Erik Poppe se trudi De usynlige skozi celoten film obdržati klišejski nivo na gladino vode. Kar mu tudi statično uspeva. Le v dveh primerih nastanejo razlike. V prvem se dvigne visoko iznad površja vode, ko smo priča poslovni večerji dveh parov, namesto pogovora o biznisu, pa se večerja sprevrže v spovednico dveh strtih žensk.
Drugič, na koncu filma, pa se na žalost s “končnim obračunom” čisto potopi ter tam, pod površjem, tudi ostane.

OCENA: -4

1 komentar:

  1. Iz zapisanega sodeč, filma nisi razumel. Škoda.

    OdgovoriIzbriši