Tracker

Naslov: Tracker

Leto: 2010
Država: Nova Zelandija, VB
Žanr: Avantura, Drama
Dolžina: 102 min.
imdb (6,3)

Režija: Ian Sharp (Who Dares Wins, RPM...)
Igrajo: Ray Winstone, Temuera Morrison, Gareth Reeves

---------------------

Izkušeni vojak na sledi za (nedolžnim) morilcem...

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -

Spominja nas na: Utu, The Tracker, The Proposition, Midnight Run, The Defiant Ones

Moja ocena: ****

Boy

Naslov: Boy - Leto: 2010 - Država: Nova Zelandija - Žanr: Komedija, Drama - Dolžina: 87 min. - Režija: Taika Waititi - Igrajo: James Rolleston, Taika Waititi, Te Aho Aho Eketone-Whitu, Ei Kura Albert, Maakariini Butler - imdb

Ko je svet pravkar doživljal mojstrovino imenovano Thriller, se nekje v Novi Zelandiji sanja še o nečem drugem, kot le o Michael Jacksonu. Čeprav, če bi Boy imel na izbiro, koga bi raje imel za očeta – Jacksona ali njegovega pravega očeta, katerega že lep čas ni videl, izbira ne bi bila tako enostavna. Jackson je res edini bog, ampak njegov oče je odlikovan vojak, kapetan ragbi moštva, se potaplja za zakladi in je mojster rezbarjenja.
Hja, fant ima pač domišljijo. Kajti njegov oče ni ničesar od teh naštetih stvari. Je le navaden kriminalec, ki se je pravkar vrnil iz zapora. Za Boy-a in njegovega mlajšega brata se tako začne čas spoznavanja, kakšen je njun oče v resnici. Resnica pa je seveda daleč od tega, kar sta si otroka predstavljala.
Idejo samega filma je režiser Taika Waititi potegnil kar iz svojega kratkega filma Two Cars, One Night, kateri je kasiral tudi nominacijo za oskarja.
Po odličnih domačih kritikah in na Sundance festivalu sem ta film štel med ene izmed vrhuncev tega leta. Nadgradnja odličnega Eagle vs Shark (zelo priporočam vsem ljubiteljem Napoleon Dynamite humorja) je bilo najmanj, kar sem pričakoval.
Kot nadgradnjo bi lahko štel le odraslost režiserja, ki je ob nekaj zlizanih for pristavil tudi tragiko, se svojim likom posvetil nekoliko bolj resno, kot sta to bila deležna junaka “Eagle” in “Shark”, kar pa filmu odnese čisto v drugo kategorijo. Na žalost, ta razred pa je na trenutke daleč stran od režiserjevega prvega filma.

OCENA: +3

The Strength of Water

Naslov: The Strength of Water - Leto: 2009 - Država: Nova Zelandija, Nemčija - Žanr: Drama - Dolžina: 86 min. - Režija: Armagan Ballantyne - Igrajo: Isaac Barber, Hato Paparoa, Melanie Mayall-Nahi, McCarthy Pearse - imdb

The Strength of Water bi se lahko štel kot novozelandski odgovor na avstralski Samson & Delilah. Mnogo pomembnih iztočnic nas namreč začnejo spominjati na lanski avstralski film. Namesto Aboriginov so tu Maori. Tako kot nista mogla Samson & Delilah eden brez drugega, tako se tukaj to dogaja s Kimiom in Melody. Logično, v kraju pozabljenem od boga, lahko zopet prevlada le tragika in žalost. No, še najbolj pa bi oba filma lahko primerjali v načinu pripovedovanja, in pa v distancirani kameri, ki počasi opazuje odraščanje v svetu zapostavljenih in pozabljenih.
Če se je pri S & D na koncu vsaj malo dalo zaslutiti po upanju, ga v Strenght of Water ne more biti. Vse se namreč podre, ko se tragično zaduši majhna Melody. V teh zadnjih trenutkih je ob njej bil novinec v vasi Tai, katerega začnejo domačini kriviti za njeno smrt. Za 10-letnega brata dvojčka Kimija je smrt sestre šok, ki ga zlepa ne more preboleti. Zanj njegova sestra sploh ni umrla, saj se z njim igra, pogovarja in prepira še naprej…
Za mojo deseterico najboljših iz te države, katero lahko najdete desno na Twitteru, je to sicer premalo, a še vedno dovolj dobro in zanimivo, da lahko o njem govorimo še nekaj časa.

OCENA: -3

Dean Spanley

Naslov: Dean Spanley - Leto: 2008 - Država: Nova Zelandija, VB - Žanr: Komedija, Drama - Dolžina: 100 min. - Režija: Toa Fraser - Igrajo: Jeremy Northam, Sam Neill, Bryan Brown, Peter O'Toole, Charlotte Graham, Judy Parfitt - imdb

Moram priznati že na začetku. Dean Spanley je verjetno čisto OK film. Sigurno ni masterpiece, pa vendar dovolj zanimiv in po svoje tudi unikaten film. Odlična igra veterana Peter O'Toola in dveh avstralskih legend Sam Neilla in Bryana Browna je tisto, kar najbolj krasi ta Novo zelandski film. Problem je sedaj v tem, da sam nikakor ne prenašam aristokratskih, filmov postavljene v začetke 20. (19.) stoletja ali kot v tem primeru edvardijanske dobe.
Vsaki četrtek v tednu je dan za družino. Ker je od družine ostal le še karizmatični in zagrenjeni oče, Fisk senior, so za Fiska juniora (Jeremy Northam) obiski svoje očeta le še ena velika muka. Nekega četrtka se oba odpravita na predavanje o reinkarnaciji, kjer spoznata duhovnika Deana Spanleya. Spanley se izkaže kot še bolj čudaška oseba od starega Fiska, vendar vsako “bolezen” lahko najbolje odpravi dobro vino. V skupnih seansah, kjer se začnejo raziskovati prejšnja življenja, se v podobah Fiska največkrat prikazuje pes…
Čeprav ima pes veliko vlogo v tej šarmantni komediji, je Dean Spanley veliko bolj film o odnosih med očetom in sinom.

OCENA: +2

33/2002 - THE PIANO (1993)

Naslov: The Piano (Klavir)
Leto: 1993
Država: Nova Zelandija, Avstralija
Žanr: Drama, Romantični
Dolžina: 121 min.
Režija: Jane Campion
Igrajo: Holly Hunter, Harvey Keitel, Sam Neil, Anna Paquin, Kerry Walker
www.imdb.com/title/tt0107822

Oskar za najboljši izvirni scenarij, oskar za glavno žensko vlogo Holly Hunter in oskar za stransko žensko vlogo Anna PaquinSredi devetnajstega stoletja so se na daljavo, s Škotske v Novo Zelandijo, dogovorili za poroko hčerke Ade in novozelandskega veleposestnika Stuarta.Ada po šoku, ki ja doživela v otroštvu, preneha govoriti in njena edina komunikacija s svetom je njen klavir, na katerem izraža svoja razpoloženja in čustva. Ado s hčerko Floro, klavirjem in ostalim premoženjem izkrcajo tako rekoč sredi divjine, na peščeno obalo, kjer jo čaka njen bodoči mož s svojimi ljudmi. Že njuno prvo srečanje je za Ado pravi šok, Stewart namreč noče tovoriti klavirja do nekoliko oddaljene kmetije in Ada je seveda obupana. Tudi sicer se izkaže, da zakon ne bo srečen, Stewart je robat in neizprosen možakar, ki je od svoje žene pričakuje predvsem poslušnost. Ada seveda nikakor ne more pričakovati, da ji bo mož ustregel in ji priselil njen klavir. Še več, po prepiru Stewart zamenja Adin klavir za kos zemlje s krajevnim posebnežem in samotarjem Georgom. Ada je seveda obupana. In če ne bi bilo njene prezgodaj zrele deklice Flore, potem bi bila Adina obupanost še toliko večja. Ko Ada naveže stike z Georgeom, se pokaže možnost, da bi lahko na svoj klavir vsaj igrala, če ga že ne more imeti v svojem domu. George pogojuje Adino igranje z učnimi urami klavirja in Ada seveda pristane, da ga bo učila igrati. Toda učne ure postajajo vse bolj nenavadne, med Ado in Georgom z vsakim srečanjem narašča erotična napetost in to se seveda ne more dobro končati.

vir: napovednik.com