Poll
Nemško-estonski-ruski izdelek je vojni film, kjer pa je bolj malo streljanja. Je epski film, kjer pa ni veliko romantike. Je resnična rana zgodba mladenke, ki pa se je v prihodnosti preživljala z izmišljevanjem zgodb, pisanjem romanov in poezij.
Poll je dober film, ni pa med najboljšimi. Daleč zadaj za tematsko in časovno zelo podobnim Das weiße Band. Pravzaprav je dober predvsem v tem, za kar je dobil nemške filmske nagrade – produkciji, igri in kostumih. Kot najboljši film leta, pa režiserju Krausu še vedno ostane prejšnji Vier Minuten. **** (FILM TEDNA)
Poll je dober film, ni pa med najboljšimi. Daleč zadaj za tematsko in časovno zelo podobnim Das weiße Band. Pravzaprav je dober predvsem v tem, za kar je dobil nemške filmske nagrade – produkciji, igri in kostumih. Kot najboljši film leta, pa režiserju Krausu še vedno ostane prejšnji Vier Minuten. **** (FILM TEDNA)
The Mill and the Cross
To, da slika lahko zaživi, ste že sigurno slišali. Sigurno pa še niste videli filma, ki bi neko sliko tako oživel z igralci. S svojo zgodbo, svojo interpretacijo nečesa, kar naj bi se dogajalo v ozadju nastanka slike.
Točnega prevoda slike Pietra Bruegela, ki jo je naslikal leta 1564, ne poznam. Zaradi tega filma pa zato poznam »notranjost« slike. Vidim Jezusa in njegovo zadnjo pot s križem. Vidim boga kot mlinarja. Vidim pekel… Pa da si ne boste mislili, da mi je to kdo razložil. Ha, v The Mill and the Cross namreč dialogi ne obstajajo. ****
Točnega prevoda slike Pietra Bruegela, ki jo je naslikal leta 1564, ne poznam. Zaradi tega filma pa zato poznam »notranjost« slike. Vidim Jezusa in njegovo zadnjo pot s križem. Vidim boga kot mlinarja. Vidim pekel… Pa da si ne boste mislili, da mi je to kdo razložil. Ha, v The Mill and the Cross namreč dialogi ne obstajajo. ****
Kiseki
Zakaj morajo biti Japonci, za razliko od svojih kolegov Korejcev, tako prekleto sentimentalni? Dobro no, tokrat ne morem povedati, da niso pravi dedi, kajti v filmu sta glavni protagonista otroka (ločena brata), a vseeno…
Hirokazu Koreeda (Dare mo shiranai, Aruitemo aruitemo, Wandâfuru raifu) pa je itak največji melodramatik med njimi. Po ogledu njegovega filma, si na koncu mogoče dobre volje, a do tja si moral prestati marsikaj. Tokrat sicer ne tako resno, celo s družinsko orientirano realnostjo, kar pa je še vseeno dovolj za ponovne glasne hvalospeve režiserju. Le z moje strani pač ne… ****
Hirokazu Koreeda (Dare mo shiranai, Aruitemo aruitemo, Wandâfuru raifu) pa je itak največji melodramatik med njimi. Po ogledu njegovega filma, si na koncu mogoče dobre volje, a do tja si moral prestati marsikaj. Tokrat sicer ne tako resno, celo s družinsko orientirano realnostjo, kar pa je še vseeno dovolj za ponovne glasne hvalospeve režiserju. Le z moje strani pač ne… ****
One Day
Danes sem v knjižnici prisluškoval sledečemu pogovoru… Stranka: »vračam
knjige.« Knjižničarka: »boš vzela kaj novega, kaj posebnega?« Stranka:
»Mah, ti mi izberi, nekaj podobnega, kot sem imela sedaj...« Heh, ženski
je bilo torej vseeno, do sledeče knjige pa ne bo gojila nobenih
pričakovanj. Blagor njej…
No, prav sumljivo se mi je ta dialog povrnil ob gledanju tega filma. Tudi to je namreč delo, ki je namenjeno ljudem, ki jim je vseeno kaj gledajo. Za ljudi, ki v kino ne hodijo gledat točno določenega naslova, ampak le romantičnega. Da za režijo stoji Lone Scherfig (An Education), se jim ne zdi pomembno, kar je po svoje tudi pravilno. Razočaranje lahko vidijo le v sami strukturi zgodbe in pa v pomilovanja vrednem končnem manipuliranju gledalca. Sam sem iz naslova pričakoval tretji del »Before« žicanja, žal pa se je ta »en dan« raztegnil na dobrih 20 let. ****
No, prav sumljivo se mi je ta dialog povrnil ob gledanju tega filma. Tudi to je namreč delo, ki je namenjeno ljudem, ki jim je vseeno kaj gledajo. Za ljudi, ki v kino ne hodijo gledat točno določenega naslova, ampak le romantičnega. Da za režijo stoji Lone Scherfig (An Education), se jim ne zdi pomembno, kar je po svoje tudi pravilno. Razočaranje lahko vidijo le v sami strukturi zgodbe in pa v pomilovanja vrednem končnem manipuliranju gledalca. Sam sem iz naslova pričakoval tretji del »Before« žicanja, žal pa se je ta »en dan« raztegnil na dobrih 20 let. ****
Fase 7
Štefančič bi lahko ob ogledu tega filma zopet sledeče očital našim filmarjem: »vidite, takšen film bi lahko posneli tudi v Sloveniji…« Fase 7 je namreč krasen primer filma, v katerem za katastrofalni »konec sveta« scenarij, ne rabiš veliko denarja. Le stanovanjski blok. Tako kot v španskem Snemaj, ja. Samo idejo so si argentinski ustvarjalci sicer izposodili iz Right at Your Door, le na tiste krvave prizore iz [REC] nekako niso uspeli pozabiti. Ni ravno film tedna, je pa toplo priporočljiv. Izogibajte se le ang. dubbed verziji:) ****
