V letu 2013: 13x biografija

Grace of Monaco

Režija: Olivier Dahan
Igrajo: Nicole Kidman, Paz Vega, Tim Roth



Film je sicer napovedan za leto 2014, čeprav se snemanje počasi približuje h koncu. Če bo biografija Grace Kelly aka holivudska-zvezda-gre-med-princeske (kneginje), kazala vsaj malo materiala za morebitne nagrade, potem verjamem, da se bo premiera filma zgodila še letos. Tu ciljam predvsem na Nicole Kidman, ki je z upodobitvijo znamenite osebe že dobila oskarja (The Hours), še bolj pa pomaga dejstvo, da je režiserju podobna namera že uspela. Leta 2007 je namreč v zvezde katapultiral M. Cottilard, ki je takrat kot reinkarnacija Edith Piaf v La mome presenetila filmski svet. Princ Rainier III = Tim Roth.

 

Diana

Režija: Oliver Hirschbiegel
Igrajo: Naomi Watts, Douglas Hodge, Geraldine James

 

Naomi Watts je nedavno izjavila, da tako težke vloge še ni nikoli igrala. Kot Avstralki seveda ni bilo lahko upodobiti ljubljenko nekega drugega ljudstva, še bolj pa zaradi tega, ker biografija ne bo pokukala v „srečne“, kraljeve čase, ampak v Dianina pozna leta, ko se je zabavala z „ljubeznijo svojega življenja“ (kot je sama omenila) Dr. Hasnat Khanom in imela afero z Fayedom. „Propad“ Oliverja Hirschbiegela?

Lovelace

Režija: Rob Epstein, Jeffrey Friedman
Igrajo: Amanda Seyfried, Peter Sarsgaard, Sharon Stone, James Franco, Juno Temple

Linda Lovelace je bila prva velika zvezdnica filmov za odrasle. Tik (ali je bilo prej?) po aferi Watergate je »Globokemu grlu« dala popolnoma nov pomen. Epstein in Friedman (Times of Harvey Milk) sta se nazadnje v (pre)težkem Howl že posvetila umetnikovem življenju. Tam je v tri krasne pesnil James Franco, ki bo tokrat kar Hugh Hefner, porno starleto pa bo oživela Amanda Seyfried (njena full frontal premiera?).

Queen of the Desert

Režija:  Werner Herzog
Igrajo: Naomi Watts, Robert Pattinson, Jude Law

 

Če si bo Herzog našel čas med vsemi dokumentarci, ki jih letno posname, si premiero mogoče lahko obetamo že letos. V nasprotnem primeru bo potrebno na biografijo, kjer bo (ponovno v resnični koži) Naomi Watts v vlogi arheologinje, popotnice, pisateljice Gertrude Bell, še nekoliko počakati. Na svojih avanturah se je Bellova najraje potikala po puščavah, kjer je med drugimi srečala tudi Lawrencea Arabskega (Robert Pattinson).

Rush

Režija:  Joseph Kosinski
Igrajo: Daniel Brühl, Chris Hemsworth, Alexandra Maria, Lara Olivia Wilde

Nazadnje smo na tem blogu ugotavljali neverjetno podobnost med nemškim igralcem Danielom Brühlom in avstrijsko legendo formule 1 Niki Laudo. Tokrat lepim obraz Jamesa Hunta (Chris Hemsworth), ki je leta 1974 veljal kot največji rival Laude pri osvojitvi naslova svetovnega prvaka. Hunt, kot glamurozen playboy na eni in Lauda – tik po njegovi veliki nesreči - , kot zagrižen stroj za zmage, na drugi strani, sta veljala kot neizprosna tekmeca za prestiž najboljšega. Po nedavnih debaklih režiserja Rona Howarda je ta zgodba prava priložnost za njegovo veliko vrnitev. Hmm, če bi F1 bil bejzbol?

Gotti: In the Shadow of My Father

Režija: Barry Levinson
Igrajo: Al Pacino, John Travolta, Kelly Preston, Ben Foster

Al Pacino, John Travolta in Ben Foster skupaj kot mafijski klan? Sliši se skoraj preveč dobro, da bi lahko bilo resnično. Pa vendar je resnično! In če kdo misli, da je Pacino izven forme, si naj pogleda nedavni You Don't Know Jack, ki ga je posnel Barry Levinson (Rain Man, Sleepers, Wag the Dog). Režiser, ki bo tudi tokrat na delu s spominom na zadnjo mafijsko globalno zvezdo. „The Dapper Dona“ je leta 1996 igral Armand Assante, tokrat ga bo Travolta.

Jobs

Režija:  Joshua Michael Stern
Igrajo: Ashton Kutcher, Dermot Mulroney, Matthew Modine, James Woods

 

Še preden se bo prikazala najavljena visoko-proračunska (epska?) biografija Steva Jobsa, se je v vrelišče na hitro vrinil še Ashton Kutcher, ki še vedno hoče dokazati svoje igralske (ne)sposobnosti. Po besedah režiserja Sterna (Swing Vote) se bo zgodba osredotočila na začetek Jobsove kariere oz. na legendo, ki govori o Jobsovi briljantni ideji za biznis, medtem ko je gledal WarGames, zraven pa grizljal jabolko. Premiera kmalu na Sundance festivalu.

 

Devil's Knot

Režija: Atom Egoyan
Igrajo: Reese Witherspoon, Colin Firth, Bruce Greenwood, Kevin Durand

Že dejstvo, da bo Pam Hobbs igrala Reese Witherspoon, nam pove dovolj o tem, na katerega domnevnega krivca se je obrnil Atom Egoyan. Točno 20 let bo od tega, odkar so v revnem okrožju West Memphisa našli tri umorjene 8-letne fante. Policija je v umorih videla delo satanistov, ter na podlagi načina oblačenja in obnašanja, aretirala tri mladeniče, kasneje znane kot West Memphis Three. Zgodbo obtožencev, ki 20 let pozneje še vedno trdijo v svojo nedolžnost, je odlično povzela dokumentarna trilogija Paradise Lost, to leto pa bo mogoče videti še en dokumentarni film na to temo. Egoyan je vedno bil odličen režiser, še najbolje pa se je odrezal v zelo sorodni temi (izguba otrok), v mojstrovini The Sweet Hereafter.

33 días

Režija:  Carlos Saura
Igrajo: Gwyneth Paltrow, Antonio Banderas, Óscar Jaenada

 

Zadnja leta so Banderasu baje deževale ponudbe, v katerih so mu vsi po vrsti ponujali vlogo Pabla Picassa. Sam je raje izbral obutega mačka, projekti pa so čakali. Nazadnje se je torej le usmilil in sprejel ponudbo najizkušenejšega, kar Carlos Saura (Cria Cuervos, Tango) zagotovo je. V času med špansko državljansko vojno je nastajala znamenita slika Guernica, kot umetniški protest proti nesmislu vojne. Picasso je za njo potreboval 33 dni.

Fellini Black and White

Režija: Henry Bromell

Igrajo: Wagner Moura, Peter Dinklage, Abbie Cornish, William H. Macy

 

Če bi Henry Bromell posnel svoj prvenec Panic (2000) nekoliko pozneje, bi vsaj s pomočjo internetnega piratstva dosegel svoj uspeh ali vsaj zasluženo priznanje širše publike. Tako pa je film odšel mimo mnogih in Bromell vse do danes ni dobil več prave priložnosti za novi celovečerec. Za razliko od legende Fellinija, ki je v svoji karieri posnel ogromno filmov. Za enega (v bistvu je bil nominiran kar 12x) izmed (Night of Cabiria) njih je bil nominiran tudi za oskarja in ta zgodba je postavljena tik pred podelitvijo teh nagrad, ko je Fellini za 48 ur izginil neznano kam. Znamenitega Italijana bo igral Brazilec Wagner Moura (Tropa de Elite).

Muhammad Ali's Greatest Fight

Režija:  Stephen Frears

Igrajo: Christopher Plummer, Frank Langella, Benjamin Walker

 

Če sem dobro razumel, se Ali v obliki igralca sploh ne pojavil, ampak le skozi arhivske posnetke. Pravzaprav bo njegovo ime služilo le kot politično ozadje, ki se je odvijalo v času vietnamske vojne in Alijevega protesta proti njej. Če se spomnimo … boksar je zavrnil vpoklic k služenju vojaškega roka, za kar je bil ostro obsojen. Sojenje in ves ostali medijski pomp, ki je nastal iz te kočljive zadeve, bo posnel Stephen Frears (The Queen, The grifters, High Fidelity ...).

The Grandmaster

Režija: Kar Wai Wong

Igrajo: Tony Leung Chiu Wai, Ziyi Zhang, Chen Chang

 

Skoraj desetletje dolgo čakanje se počasi približuje h koncu. Wong Kar Wai je končno dokončal svojo dolgo pričakovano biografijo mojstra martial arta. Ja, to ta isti Yip Man, ki je že dobil (celo nadaljevanje) svoj visokoproračunski film. In ravno ta konkurenca je Waiu predstavljala največjo težavo -  The Grandmaster = Yip Man 3? Za tako kultnega režiserja to vsekakor ni predstavljivo, zato bo moral njegov izdelek še toliko bolj prepričati skeptike, ki so raje kot kakšen »karate« film, pričakovali novo mojstrovino v obliki In the Mood for Love.

The Invisible Woman

Režija: Ralph Fiennes

Igrajo: Ralph Fiennes, Felicity Jones, Kristin Scott Thomas

Po moderni adaptaciji Shakespearovega dela Coriolanus, čaka Fiennesa ponovno zahtevna naloga v vlogi režiserja in glavnega igralca. Tokrat ga je fasciniralo ljubezensko razmerje med pisateljem Charlesom Dickensom (45) in njegovo mlajšo ljubico Nelly Terman (18). Razmerje, ki je tudi po Dickensovi ločitvi ostalo prikrito javnosti ...

Napovednik: Cloclo

Ste vedeli, da originalna melodija skladbe My Way prihaja pravzaprav iz Francije? Ja, tisti My Way, ki ga prepeva legendarni, večni, najboljši … Sid Vicious? Dobro no, pa še Sinatra med drugimi. Originalu je naslov Comme d'habitude, napisal pa ge je takratna francoska pop zvezda Claude François, znan tudi kot Cloclo in prav o njem bo v tej biografiji tudi govora. Napovednik ne nakazuje nobenih omembe vrednih presežkov in najverjetneje bo tudi slabši od nedavne podobne biografije Gainsbourg (Vie héroïque). Za režiserja Florent-Emilio Sirija, ki je do sedaj poznal le akcijo in streljanje (med drugim je posnel tudi Willisov Hostage), bo glasbeni portret nekaj novega, kar je sicer škoda. Prav rad bi ga raje znova videl v njegovem preverjenem žanru. 

Lope

Naslov: Lope

Leto: 2010
Država: Španija, Brazilija
Žanr: Biografija, Drama, Zgodovinski
Dolžina: 106 min.
imdb (6,4)

Režija: Andrucha Waddington (Eu Tu Eles, Casa de Areia)
Igrajo: Sonia Braga, Leonor Watling, Pilar López de Ayala, Luis Tosar

---------------------

Začetki (umetniški in ljubezenski) Lope de Vege (1562-1635), španskega pisca pesmi in dramskih iger

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Goya nominacije (stranska ženska vloga, zvok...), TIFF

Spominja nas na: The Libertine, Goya's Ghosts, Bright Star, Shakespeare in Love

Moja ocena: ****

Kill the Irishman

Naslov: Kill the Irishman

Leto: 2010
Država: ZDA
Žanr: Krimi, Biografija
Dolžina: 106 min.
imdb (7,1)

Režija: Jonathan Hensleigh (The Punisher)
Igrajo: Ray Stevenson, Val Kilmer, Christopher Walken, Linda Cardellini, Vincent D'Onofrio

---------------------

Vzpon in padec zloglasnega sindikalista Dannya Greena, ki si je kljub vpletenosti v nečedne posle, upal kljubovati italijanski mafiji.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -

Spominja nas na: SHoffa, The Krays, Gotti

Moja ocena: ****

Mr. Nice

Naslov: Mr. Nice

Leto: 2010
Država: VB
Žanr: Komedija, Drama,Biografija
Dolžina: 121 min.
imdb (6,4)

Režija: Bernard Rose (Paperhouse, Candyman, Immortal Beloved)
Igrajo: Rhys Ifans, Chloë Sevigny, David Thewlis, Elsa Pataky, Crispin Glover

---------------------

Življenska zgodba Howarda Marksa, elitnega britanskega preprodajalca drog.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -

Spominja nas na: Blow, King of New York, General

Moja ocena: ****

Majesteit

Naslov: Majesteit (Majesty)

Leto: 2010
Država: Nizozemska
Žanr: Drama, Biografija
Dolžina: 100 min.
imdb (7,2)

Režija: Peter de Baan
Igrajo: Carine Crutzen, Hadewych Minis, Nettie Blanken, Hadewych Minis, Gijs Naber

---------------------

Pozna leta nizozemske kraljice Beatrix.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: nominacije za Zlato tele (nizozemske filmske nagrade)
Spominja nas na: The Queen, Mr. Brown

Moja ocena: ****

Howl

Naslov: Howl

Leto: 2010
Država: ZDA
Žanr: Drama, Biografija
Dolžina: 84 min.
imdb (6,7)

Režija: Rob Epstein, Jeffrey Friedman (The Times of Harvey Milk, The Celluloid Closet, Paragraph 175)
Igrajo: James Franco, David Strathairn, Mary-Louise Parker, Jon Hamm

---------------------

"Biografija" pesnika Allena Ginsberga, ki meša klasično pripoved sojenja pesniški zbirki Howl, kvazi-dokumentarni intervju in naracijo Ginsbergovih besed prikazanih v animaciji.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Berlinale in Sundance (tekmovalni program)
Spominja nas na: Mishima: A Life in Four Chapters, Thirty Two Short Films About Glenn Gould, Ein ganz gewöhnlicher Jude, Waking Life

Moja ocena: ****

Nanga Parbat

Naslov: Nanga Parbat

Leto: 2010
Država: Nemčija
Žanr: Drama, Biografija, Akcija
Dolžina: 104 min.
imdb (6,4)

Režija: Joseph Vilsmaier (Stalingrad, Comedian Harmonists, Schlafes Bruder)
Igrajo: Florian Stetter, Andreas Tobias, Karl Markovics

---------------------

Ni ravno biografija, ampak rekonstrukcija vzpona največje zvezde svetovnega alpinizma Reinholda Messnerja na Nango Parbat, kjer je našel svoje sanje, a izgubil svojega brata.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -
Spominja nas na: Nordwand, K2

Moja ocena: ****

Gainsbourg (Vie héroïque)

Naslov: Gainsbourg (Vie héroïque)

Leto: 2010
Država: Francija
Žanr: Biografija, Glasba, Drama
Dolžina: 130 min.
imdb(6,8)

Režija: Joann Sfar
Igrajo: Eric Elmosnino, Lucy Gordon, Anna Mouglalis, Laetitia Casta

---------------------

Biografija očeta Charlotte Gainsbourg, legendarnega ustvarjalca nekaterih francoskih glasbenih klasik (Je t'aime... moi non plus) in velika ženskarja (B. Bardot).

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Cezar nagrada (nominacija) za naj igralca (ko bo tako daleč...)
Spominja nas na: La môme

Moja ocena: ****

Die Friseuse, Temple Grandin, Wild Target

Die Friseuse (Doris Dörrie)

Še pred dvema letoma so vsi noreli za filmom Doris Dörrie imenovanem Kirschblüten – Hanami, letos pa njenega novega izdelka sploh nihče več ne povoha. Škoda, kajti Die Friseuse, čeprav tematsko popolnoma drugačen, mi je osebno celo bolj všečen. Frizerka je pozitivna socialna komedija o negativnih stvareh v življenju. O brezposelnosti, o pomanjkanju ljubezni in razumevanja, o diskriminaciji...
Preprosto posvetilo Berlinu, kjer Turke zamenjajo Vietnamci.

OCENA: -4




Temple Grandin (Mick Jackson)

Ta TV biografija je pri letošnjih Emmy nagradah povsem nezasluženo ukradla velike nagrade konkurentu You Don't Know Jack. Dobro no, Claire Danes kot specialistka za obnašanje krav, ki obenem boleha še z avtizmom (je katera igralska vloga sploh primernejša za pobiranje nagrad?), si nagrado naj igralke že zasluži, ampak le zaradi tega, ker Dr. Kevorkian ni bil poročen.

OCENA: 3




Wild Target (Jonathan Lynn)

Bill Nighty je morilec mehkega srca (je Jonathan Lynn snemal angleški rimejk svojega lastnega filma?), ki stori napako, kot so jo zagrešili že mnogi pred njim. Zagleda se v svojo tarčo. Sicer jih Emily Blunt šteje kar 30 let manj od njega, a to še za lahkotno komedijo zmešnjav, v kateri bi vsi radi ubili nekoga, nikoli ni predstavljalo problemov.

OCENA: -3

The Runaways

Naslov: The Runaways - Leto: 2010 - Država: ZDA - Žanr: Drama, Biografija, Glasba - Dolžina: 106 min. - Režija: Floria Sigismondi - Igrajo: Kristen Stewart, Dakota Fanning, Michael Shannon, Stella Maeve, Scout Taylor-Compton, Alia Shawkat, Riley Keough, Johnny Lewis, Tatum O’Neal - imdb

Ko sem v začetku januarja zagledal prve slike neprepoznavne Kristen Stewart v usnju, sem takoj pomislil - „hm, ista kot Joan Jett“. Dobro no, zagriženi roker kot jaz, bi moral še v spanju zrecitirati zgodovino ikone ali vsaj vedeti, da se je prva skupina Joan Jett imenovala The Runaways. Žal moram priznati, da me glasba Jettove nikoli ni fascinirala do mere študiranja njenih začetkov.
Ker pa mnogi mislijo, da je I Love Rock n' Roll komad, ki ga je izumila Britney Spears (tudi komad Jettove je predelava), se je Jettova kar sama odločila predstaviti svoje začetke, ko je po knjigi Cherie Currie začela s produkcijo tega filma.
Cherie Currie je bila pevka te prve ženske rock skupine in katero je tukaj upodobila še ena najstniška zvezdica Dakota Fanning. Ne glede na to, kako sta se obe igralki trudili biti odštekani in se vživeti v duh tistega časa, jima je na koncu šov vseeno ukradel moški. M. Shannon kot producent, ki je v teh najstnicah videl potencial zaslužka.
Do tiste popolne in večne slave pa itak ni nikoli prišlo. Vsaj tako smo izvedeli iz filma, kateremu pa atmosfero nekega benda v ustvarjanju glasbene zgodovine nikoli ni uspelo ujeti. Prav blesavi so nekateri prizori začetkov igranja, ki z samo glasbo nimajo nobene veze. In takih prizorov ni malo. Režiserka Floria Sigismondi se je morala na kratko ustaviti pri prav vsaki klišejski podobi ženske z električno kitaro v rokah. Res, le na kratko...
In ko sem sedaj malo zwikipedial infote o tej skupini, sem izvedel, da je v tem bendu igrala še ena ikona, na katero pa se je v filmu čisto pozabilo. Odporniških pevk kot Joan Jett je bilo do danes kar nekaj, ampak le ena je igrala kitaro kot Lita Ford.

OCENA: -3

You Don't Know Jack

Naslov: You Don't Know Jack - Leto: 2010 - Država: ZDA - Žanr: Biografija, Drama - Dolžina: 134 min. - Režija: Barry Levinson - Igrajo: Al Pacino, Danny Huston, John Goodman, Susan Sarandon - imdb

To, kar smo vsi potihem upali, a vseeno nismo verjeli, se je naposled le zgodilo. Al Pacino se je vrnil v velikem stilu! V formo, katero smo zadnje desetletje tako močno pogrešali. Ironično, You Don’t Know Jack je (le) TV film. Le druga liga velikega biznisa, kar pomeni da je Pacinu Emmy siguren, za oskarja pa bo takšne projekte moral izbirati tudi v prihodnje. Med scenariji, kjer ne bo igral klišejskega mafijca ali karikaturo samega sebe, ampak lik posebneža, sivega, očalastega in puklastega starčka – nekaj, kar je igral tudi v tej biografiji.
Če vam ime Jack Kevorkian ne pove kaj dosti, se vam bo mogoče posvetilo ob njegovem vzdevku, imenovanem »Dr. Death«. Jp, to je zdravnik, ki je pomagal umreti mnogim obupanim Američanom in se prav zaradi tega še ob smrtnih posteljah največkrat nahajal tudi na sodiščih. V mnogih letih je namreč asistiral pri samomoru v 130-ih primerih, ki zaradi svoje težke, neozdravljive bolezni niso hoteli več trpeti.
Poleg smrtne kazni ali splava, je evtanazija zagotovo tema, ki razdružuje ljudi. Tudi z You Don’t Know Jack se mnenja tistih ZA ali tistih PROTI, ne bodo spremenila. Kar je počel Jack Kevorkian je v mnogih primerih sporno, ampak Pacino ga zaigra na tako všečen način, da se enostavno moramo postaviti na njegovo stran.
Spomnim se njegovega primera tudi iz naših novic in takrat smo si svoje mnenje ustvarili vsi. Seveda, Jacka nismo poznali. Nismo poznali zdravnikovega prepričanja v početje nekaj dobrega in ja, nismo poznali trpljenja njegovih pacientov, katere preko video posnetkov vidimo prositi za smrt.
Močna biografija, ki je lahko uspela le v rokah izkušenega mačka. V rokah, ki so znale izkoristiti velik talent Pacina. Barry Levinson (Rain Man, Good Morning, Vietnam, Diner) je skozi njegovo dolgo kariero že dokazal, da lahko iz igralca potegne maksimum. Za Pacina so bile dovolj že besede: »postani človek vreden Time naslovnice«. Če pa je to največji serijski morilec v zgodovini Amerike ali pa zdravnik dobrega srca, ki za svoje paciente naredi prav vse, pa je vprašanje na katerega si boste morali sami odgovoriti.

OCENA: 4

The Last Station

Naslov: The Last Station - Leto: 2009 - Država: VB, Rusija, Nemčija - Žanr: Drama, Biografija - Dolžina: 112 min. - Režija: Michael Hoffmann - Igrajo: Christopher Plummer, Paul Giamatti, Helen Mirren, James McAvoy, Anne-Marie Duff - imdb

Le kaj bi na ta film rekel Tolstoj sam? Ne, The Last Station ne temelji na enem izmed njegovih romanov. To je »vojna in mir« njegovega življenja. Njegovega zadnjega leta, katerega režiser Hoffman posname kar po »angleško«. Saj veste, kot če bi se vse te aristokratke melodrame, ki so v Angliji zacvetele predvsem v 90-tih letih, srečale in se preselili v Rusijo. Jep, Tolstoja daje razsodnost, njegovo ženo pa rahločutnost.
V letu 1910, ko je Tolstoj veljal kot prava zvezda in bil s strani medijev oblegan, kot so to danes oblegani naši nogometaši na prvenstvu, je bil pisatelj nezadovoljen z vsem, kar ga je obdajalo. Kot se to za 82 let starega prdca pač spodobi. Ne paše mu bogastvo, komfort, religija, predvsem pa ne njegovo nasledstvo. Njegove knjige je namreč pisal za ljudstvo in njim te knjige tudi pripadajo. Seveda, že takrat se je vedelo, da bo nad avtorskimi pravicami nekdo služil še dolga leta.
Prav zaradi tega se v igro vključi Tolstojev tesni sodelavec in velik prijatelj Vladimir Čertkov, oče »Tolstoj« gibanja, pri katerem bo prihodnost velikih zgodb na varnem, kar pa zopet ne ugaja grofici Tolstoj, katera pokvarjene in pohlepne politike zavoha že na daleč. Da bi Čertkov dokončno prepričal Tolstoja na njegovo stran, mu nastavi mladega pomočnika v podobi J. McAvoya, ki pa je trenutno prevroča roba igralstva, da bi v filmu lahko shajal brez babe. No, vsaj nekaj mu dam prav – tako kot on, se tudi mi ne moremo odločiti za koga bomo navijali.
Mirrenova, kot Tolstojeva žena, ki mu je rodila 13 otrok in z njim bila poročena 48 let, deluje na trenutke preveč histerično in senilno. Čertkov je mogoče v resnici res bil dober človek, ampak tukaj deluje kot vsak politik – pokvarjeno in zahrbtno.
In kaj bi rekel Tolstoj na igro Plummera? »Uf, madona. Kaj se mi je res tako videlo, da bom to poletje umrl?«

OCENA: -3

Carlos

Naslov: Carlos (Carlos - The Jackal) - Leto: 2010 - Država: Francija, Nemčija - Žanr: Biografija, Drama, Krimi - Dolžina: 330 min. - Režija: Olivier Assayas
- Igrajo: Édgar Ramírez, Alexander Beyer, Susanne Wuest, Julia Hummer, Martha Higareda - imdb

Ha, že na netu? Kako to, da tako hitro? No, to ni ostal moj edini šok, ko sem zagledal DVD-rip release. Naslednja dva šoka, sta mi pojasnila prvo presenečenje in ta dva nista bila tako pozitivna. Carlos je namreč TV film, ob podrobnejšem pogledu na info pa je ob naslovu svetil podatek – Part 1.
V roke dobim težko pričakovani film Oliviera Assayasa, ki se je premierno prikazoval na letošnjem Cannesu, sedaj pa izvem, da je dolg krepkih pet ur? Heh, težave nimam le jaz. Kot sem sedaj izvedel, se je ta biografija revolucionarja, terorista in medijske zvezde Ilicha Ramírez Sáncheza, ki si je nadel partizansko ime Carlos, hotela predvajati celo v tekmovalnem programu na Cannesu, kar pa ni dovolil eden izmed veljakov te prireditve. Po kratkem prepiru, se je potem demokratično odločilo, ter dovolilo Carlosu predstavo izven konkurence.
Strah je bil zaman. Carlos je vse prej kot tipičen in dolgočasen TV film. Človek je imel pač pestro življenje, zato bi za vse njegove podvige bili le dve uri premalo. Ravno toliko traja namreč že prvi del, katerega sem preveril tudi jaz. To kar sem videl, je naredilo željo še po tistih naslednjih štirih urah.
Film se namreč ustavi tik pred akcijo, ki je Carlosa zaznamovala in proslavila najbolj – vdor na OPEC konferenco leta 1975.
Če bi se film res predvajal v tekmovalnem programu, bi si zdaj sigurno lastil vsaj eno zlato palmo. Dobil bi jo Edgar Ramirez, ki v prvih trenutkih pojave nasluti podobo Val Kilmera. No, Carlos bo za Ramireza postal to, kar je za Kilmera Jim Morrison. Enkratno je upodobil pojavo nekoč najbolj iskanega političnega terorista na svetu - od začetkov, ko je za planiran atentat dobil le majhno pištolo ter pet metkov, pa do poraza, nekje v sredini 90-tih, ko je končno bil prijet s strani zakona.

OCENA: 4

Sex & Drugs & Rock & Roll

Naslov: Sex & Drugs & Rock & Roll - Leto: 2010 - Država: VB - Žanr: Drama, Biografija, Glasba - Dolžina: 115 min - Režija: Mat Whitecross - Igrajo: Andy Serkis,Ray Winstone, Luke Evans, Olivia Williams - imdb

Bolj kot po sami glasbi,se je v anale Rock & Rolla oz. novega rockovskega punk vala v Angliji, Ian Dury vpisal zaradi njegove pojave. Sam se niti ni imel za pretirano dobrega glasbenika, ampak za zabavljača, entertainera.
Njegova biografija režiserja Mata Whitecrossa sicer ne odstopa od klasičnih prijemov takšnih povzetkov človeka v rock biznisu, vendar je ta povedana na način, kot je bila tudi sama glasba Duria. Raztrgano, nedefinirano in občasno izven ritma. J
e že kliše, da se v takih biografijah vedno kaj pove tudi o težkem otroštvu… No, Durie ga je res imel. Rojen z boleznijo, katera ga je za vedno spravila na bergle ter v dom za prizadete otroke, kjer je tudi odraščal. Kasneje, ko je vso svojo jezo in razočaranja vliv v svoja besedila in pa glasbo in ko se je delni uspeh že nakazoval, je ugotovil, da njegovi možgani in telo potrebujejo le Sex & Drugs & Rock & Roll! Sin, za katerega se leta ni skrbel in pa žena, katero je menjal z dvajsetletnico, sledijo komaj za tem.
Ob takem ekstremnem liku je igralec Andy Serkis imel sijajno priložnost, da dokaže svoje znanje, ki presega več kot le body double za Golluma. Serkis je to priložnost izkoristil. Še več, poleg Jeff Bridgesa, George Clooneya, Jeremy Rennera in Colin Firtha je bil nominiran celo za BAFTA nagrado.

OCENA: +2

Nowhere Boy

Naslov: Nowhere Boy - Leto: 2009 - Država: VB - Žanr: Biografija, Drama, Glasba - Dolžina: 98 min - Režija: Sam Taylor Wood - Igrajo: Aaron Johnson, Kristin Scott Thomas, Thomas Sangster, Anne-Marie Duff - imdb

Leta preden je postal Nowhere »mož«, ko je bil le še Nowhere »fant« in ko se je še namesto kultnih lenonk na nosu nosilo Buddy Holly očala, spoznamo Johna Lennona. Jeznega in problematičnega mladiča, kateremu se še sanjalo ni, da bo nekoč bolj slaven od samega Jezusa.
Biografija Taylor Wooda gre do samega začetka banda, predvsem pa do preobrazbe Lennona, ki skozi odraščanje poleg dveh žensk začne odkrivati genija v sebi. Tako je glasba v drugem planu. Do besede »The Beatles« sploh ne pridemo, kaj šele do Ringo Starra. Za ljubitelje same glasbe, bo tako zanimiv predvsem prikaz nastajanja prvih posnetkov skupine in pa spoznavanje Lennona s kitaro in Rock n' Rollom nasploh. Svet, v katerega ga je vpeljala njegova mama.
Čeprav velik ljubitelj Beatlov, nisem poznal celotnega ozadja mladega Lennona. Odraščal je namreč brez staršev. Od njegovega petega leta naprej sta za njega skrbela teta in stric. Po stričevi smrti Lennon začne vse bolj spraševati o njegovi materi od katere želi odgovor – zakaj ga je sploh zapustila? No, namesto izpovedi se njegova mama sprva raje odloči za učne ure rock and rolla. Ure, ki bodo spremenile glasbo za večno.
Nekateri, ki Lennona poznajo le iz njegovih poznih posnetkov, kjer z Yoko Ono meditira ali se kako drugače zamišlja o takratnem stanju sveta, bo ob divjem temperamentu mladega Johna celo nekoliko šokiran. Če pa se le spomnimo na nekatere prve, skupne, črno-bele intervjuje s skupino, se pa kot najbolj glasen in domišljav v ospredje meče prav Lennon. Tu režiserju ne očitam pretiravanja. Če pa se je ta čustveni ping-pong med pravo mamo in nadomestno mamo v resnici odvijal, pa nismo prepričani. Lahko pa verjamemo.
Sicer pa, kako se je Lennonova zgodba odvijala naprej lahko preverite v odlične dokumentarcu Imagine. Kako pa se je končala, pa smo lahko izvedeli nekaj let nazaj in to kar v dveh filmih - Chapter 27 in The Killing of John Lennon.

OCENA: +3

Yip Man 2: Chung si chuen kei

Naslov: Yip Man 2: Chung si chuen kei (Ip Man 2) - Leto: 2010 - Država: Hong Kong - Žanr: Akcija, Drama, Biografija - Dolžina: 108 min - Režija: Wilson Yip - Igrajo: Donnie Yen, Lynn Hung, Simon Yam, Xiaoming Huang, Sammo Hung - imdb

Naj se je Yip Man v prvem delu še tako trudil in se boril za svobodno Kitajsko, okoli njegovega lika ter predvsem okoli njegove filmske biografije, se je vedno govorilo le eno – Yip Man je bil najboljši učitelj wing-chuna, njegov najznamenitejši učenec pa je bil nihče drug kot Bruce Lee.
Aha, torej je bil še večji znalec martial artsa, kot največji mojster vseh časov.
Seveda, film je pred dvema letoma pričakovano doživel ogromen uspeh, čeprav se je zgodba dogajala še pred popularnim filmskim Zmajem.
Nadaljevanje je bilo tako logično, kajti ponovni uspeh je bil siguren. Tako siguren, da režiser Wilson Yip ni niti tokrat uporabil danega bonusa, ter prikazal te legendarne učne ure z Yip Manom in mladim Bruce Leejom. Sicer pa, trilogije so vedno nekaj posebnega – in dobičkonosnega.
Tako se znajdemo v letu 1950. V času, ko od bogastva Yip Mana izpred desetletjem ni ostalo nič. Ostalo je le znanje Kung-fuja. To znanje pa mojster hoče deliti naprej, zato ustanovi šolo wing-chuna. Kmalu se šoli pridružijo novi rekruti željni znanja po mlatenju in brcanju. Tega pa je v filmu več kot dovolj. Tako se to nadaljevanje biografije v drugi polovici filma spremeni v eno samo »ring« borbo. Yip Man se spremeni v Rockya ali bolje rečeno v Van Damma, ko brani čast in ponos umrlega rojaka v dvoboju proti tujcu. Saj veste, tako krvoločni borci, ki svoje nasprotnike pretepejo do smrti so lahko le "tujci". Po Ivanu Dragu ali onemu norcu s čopom iz Bloodsporta, smo tokrat na vrsti Evropejci.
Zmagal je lahko le eden, izgubili pa smo vsi.

OCENA: 3

New Moon, Cirque du Freak: The Vampire's Assistant, Amelia, From Paris with Love, Ninja Assassin

New Moon

Kar v desetih knjigah se je Stephenie Meyers do danes poigravala z romantiko med vampirjem in smrtnico (če to še vedno je v deseti knjigi?). Uspeh knjige je kričal po filmski upodobitvi. Sam sprva nisem niti razumel vsesplošnega navdušenja ob prvem filmu. Pri tem mislim na Harry Pottera, katerega je knjižna slava že prišla do mene še pred filmom. Twilight mi je bil uganka. Je to bila TV serija, so krivi igralci, režiser…?
Ne, Twilight je najstniški bestseller. Aha, in zaradi tega bomo sedaj vsako leto priča histeriji, ko se bo med poletjem v kinih pojavile nove dogodivščine Belle in Edwarda. Jep, za razliko od Pottera, bo tu mašinerija laufala vsako leto, kar se produkcijsko filmu zelo pozna.
No, razočaranja po prvem delu v primerjavi s pričakovanji, sploh ni bilo. Sveže in mladostniško si se počutil med romanco v kateri je štimala tudi kemija. Vso to romantiko so v prvem delu pokvarili akcijski prizori in porazni efekti, ki so film kakovostno potisnili resnično do TV serije. Heh, tokrat so ustvarjalci akcijo kar izbrisali. Ampak kaj, ko so črtali tudi romanco. Kajti od seksi in skrivnostnega Roberta Pattinsona, kot smo ga spoznali iz prvega dela, je ostal sama bledoča. Nič drugače ni z Kristen Stewart, ki pa z igranjem na videz bolne osebe nima takšnih problemov. Seveda, zaradi varnosti in pred usodnim grižljajem v vrat, se je vampir raje odmaknil. Heh, zaradi umika Edwarda je zato izginilo še nekaj – vampirji. Volkodlaki, kot alternativa, pa niso to, kar pričakuje ljubitelj Twilight serije. OCENA: -3

Cirque du Freak: The Vampire's Assistant

Ker ima Salma Hayek v filmu brke in brado se lahko kaže kot cirkuška atrakcija. Kot freak. Zelo ironično, če se le spomnimo besed Brüna. Kaj res ni noben opazil ali pa je to le črni humor Paula Weitza, katerega ni skapirala le Heyekova? Ali drugače rečeno – Salma Hayek je edina pravi Freak. Tako kot so to bile spake iz kultnega film z leta 1932. Svoj hendikep ni rabila zaigrati ali si ga pričarati z efekti, kot so si jih to morali ostali njeni kolegi.
Ampak Cirque du Freak ni film o Salmi. Cirque du Freak je želja dobrega zaslužka v sezoni, kjer so najstniki in vampirji tako priljubljeni. No, bolj kot netopirje ima najstnik Darren raje pajke. Spidermana postavi pred Twilight. Heh, pajki v teh dneh niso zanimivi, zato se Darren kaj hitro znajde pred pravim vampirjem. Pred Johnom C. Reillyom, kateri mladeniča preoblikuje v pol-vampirja. V osebnega asistenta, ki lahko preživi tudi na dnevni svetlobi. Seveda, ker pa tudi vampirje delimo zadnje čase na dobre in slabe, se tudi tukaj začne boj za vampirski prestol. OCENA: +2

Amelia

Nikoli se ne konča dobra, ko tujec hoče snemati kot Američan. Sicer pa, kako je Indijka Mira Nair sploh prišla na idejo, da je ustvarjena za Veliko ligo? Svojo dobro ime si je ženska ustvarila v drugem svetu. Daleč od Hollywooda. In kot samozavestna in samostojna ženska, si je za svoj ameriški lik morala izbrati tudi sebi podobno žensko.
Amelia Earhart je ameriški heroj. Legenda zrakoplovov. Prva ženska, ki je preletela vse mogoče stvari. S svojimi drznimi podvigi si je prislužila mesto tudi v filmu Night at the Museum 2, kjer se je pojavila kot ena izmed mnogih zgodovinskih osebnosti. Jep, Earhatova je popularna kot Napoleon ali Al Capone. Seveda, zato jo je morala upodobiti ena najboljših iz Hollywooda.
Prav zanimivo je bilo spremljati Hillary Swank, kako je v vsaki besedi, v vsakem gibu bila sigurna, da bo se ob končani 09' sezoni sprehodila po rdeči preprogi kot oskarjeva nominiranka. Hja, zaslužila si bi, le film bi moral biti boljši. OCENA: +2

From Paris with Love

Moraš se nasmehniti ob napisu »temelji na kratki zgodbi Luca Bessona«. Te kratke zgodbe bi prav rad videl. Izmišljene in razložene njegovim režiserjem ob kakšnem šanku v neki beznici. Le toliko, da se Besson sedaj lahko šteje kot avtor filma. Logično, zaradi njegove imena je zaslužek siguren. Avtorstvo poleg produkcije nanese še dodaten dobiček, poleg tega pa se Besson pri uspešnem filmu lahko še vedno pohvali »to pa sem jaz napisal…«. Pa čeprav pravih zgodb sploh ni. Ali obratno – pri neuspehu (finančnem ali kritičnem) pa je potem itak krivec režiser. Seveda, zato pa se je Besson raje umaknil.
Eden izmed njegovih režijskih muz je tudi njegov bivši snemalec Pierre Morel (Banlieue 13). Po predlanskem Taken je tako namesto Neesona in njegovega »Američana v Parizu« vlogo prevzel Travolta. Logično, tukaj bo pelo le orožje. Kajti Travolta je bad ass, ki prej strelja kot vpraša. V mnogih primer Kitajca ali Arabca. Tako kot v vsakem Bessonovem filmu…
Jep, Travolta še vedno živi v prepričanju, da mu vloga zlikovca najbolj pristaja. Še vedno čaka na novi Šund. Pazi to! To kar je počel Travolta kot kriminalec v Face/Off , Swordfish ali The Taking of Pelham 1 2 3, lahko po Bessonovem počne tudi kot FBI-ovec. Agent z licenco za klanje. In ker sem že prej omenil, da pravih zgodb v teh produkcijah ne moremo pričakovati, naj omenim le še mladega wannabe agenta (Jonathan Rhys Meyers) v Parizu, ki hočeš/nočeš postane novi partner lovca na terorista. Buddy film na francoski način. OCENA: 2

Ninja Assassin

No, sedaj smo pa le sigurni… Pred leti se je namreč filmski svet razdelil na dva dela. Na tiste, ki so v V for Vendetta videli mojstrovino in na tiste, ki se jim še danes hvaljen film zdel le nižje povprečje. Za takratno slavo filma sta bila veliko zaslužna tudi brata Wachowski (Matrix), kot tvorca iz ozadja. Kot filmska ustvarjalca, katerima je uspelo tudi s slabšimi nadaljevanji Matrixa zaslužiti na stotine milijon dolarjev. Poleg V for Vendetta se je tako spominjalo le bratski duo, le malokrat pravo ime režiserja Jamesa McTeiguea. Za režiserja nam je bilo vseeno. Njegove režijske kvalitete nas sploh niso zanimale. Razen, če McTeigue posname še eno »mojstrovino«. Takrat si bo ustvaril ime, na katerega bo potrebno biti pozoren.
Heh, to je z Ninja Assassin bila tudi režiserjeva namena. Hotel je na novo obuditi žanr. Od Ameriške ninje je minilo preko 20 let. Seveda, če si v nečem zopet prvi, imaš vse možnosti za kult. Namesto ameriškega dečka, se je tokrat v črno obleko vseeno raje postavilo Azijca. Bolj prepričljivo. Ampak, Azijca v Berlinu. Jep, Ninje skačejo po Evropi. Vam že diši po tipičnem B-filmu? Prav imate, Ninja Assassin ali dobri nindža v vlogi maščevalca proti slabim nindžam. Plus baba!
In če se še na koncu vrnem k sigurni stvari… James McTeigue res nima pojma in oba njegova filma sta le navadno povprečje. No, Ninja Assassin je šel še nižje. OCENA: -2