Prikaz objav z oznako Vojna. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Vojna. Pokaži vse objave

sobota, 14. januar 2012

Tedenska izbira (14)

Jin líng shí san chai


 
Za to štirico bom najverjetneje celo tepen, če ne drugega, pa vsaj opozorjen na kičaste preobrazbe glavnih akterjev, s čimer se bom moral strinjati. Pravzaprav je film umrl skupaj s snajperskim herojem, ki je filmu dal dodaten žanr, imenovan vojna. Po njem je sledila le še kolateralna škoda, ustvarjena ob bojišču.  Na zaščitenem zemljišču s cerkvijo, kamor se skupaj s prostitutkami zateče tudi pogrebnik C. Bale. Kako pa je Bale pristal v tako dolgem naslovu, ki si ga težko zapomnijo še Kitajci sami? Odgovor bi lahko razdeli na dva odgovora. Prvi je sigurno denar, drugi pa pojasnilo, zakaj je proračun sploh bil tako velik. Kriv je režiser Yimou Zhang, ki ima za sabo filme, kot so Raise the Red Lantern, House Of Flying Daggers ter seveda mojstrovino Hero. »Kvaliteta je torej zagotovljena, denar tudi… zakaj pa ne,« se zamisli Bale in že se iz kurbirja spreminja v svetnika, ki mu je mar le za župnijske otroke.
Na Nanking tragedijo iz leta 1937,  ko so Japonci zavzemali to kitajsko mesto, smo se nazadnje spominjali v odličnem City of Life and Death, pa tudi v nemškem John Rabe. The Flowers of War stoji nekoliko pod City of Life and Death, kar pa bo še vedno dovolj za tujejezično oskar nominacijo. Zlati globus nominacijo namreč že ima. (FILM TEDNA)

Blackthorn



Pozna leta Butcha Cassidya! Hja, tudi s tem si upajo eni bahati. Kaj ni pravi in edini Butch »zmrznil?« Seveda je, skupaj s svojim pajdašem Sundanceom sta dobesedno sfreezala pred celotno bolivijsko vojsko. Za Newmana in Redforda je ostalo le še Želo. Butch je umrl. Skoraj, kajti svojeglavi kavboj živi še vedno. Še vedno v Boliviji, še vedno sanja o povratku domov. Če Newman ne bi žal že umrl, bi ga lahko znova zaigral on in zaradi tega se ne bi rabil sramovati. Sam Shepard, novi obraz Butcha, je to že vedel. Tudi Shepard namreč hrepeni po dobrih vesternih, ki jih je vedno manj in Blackthorn je presenetljivo eden boljših zadnjih deset let. Celo tako dober, da si je prislužil kar 11 Goya nominacij.

Bill Cunningham New York

 


Če bi to bil dokumentarec o nekem mladem, nadobudnem fotografu, na lovu za posnetkom tedna, bi ga Američani prespali, kot smo ga prespali mi. Ali pa vsaj tisti, ki ne beremo New York Timesa. Ali pa vsaj tisti, ki se ne zanimamo za paparazzi modo. Ne vem sicer, če je to sploh primeren izraz - modni paparazziji so namreč fotografi, ki naključno fotografirajo neznano, zanimivo oblečeno osebo. Nosilce potencialne nove mode. Pločnik je za te fotografe njihov runway. Bill Cunningham pa je pionir med njimi. Legenda, stara čez 80 let, ki deluje še vedno in ki svoje anonimne modele tedensko objavlja v Timesovi kolumni. Verjetno je prav zaradi Billovih let, dokumentarec vseeno nekaj posebnega, vroča roba tudi pri oskarjevih nominacijah. Meni nekoliko dolgočasen, pa ne zaradi mode, še bolj ne zaradi starega, ki je še vedno prava faca. V njegovih letih ima človek pač marsikaj za povedati, osebne anekdote pa žal niso vedno zanimive. Predstavljajte si, da greste na obisk k dedku, on pa, namesto da bi govoril o vojnah, ponavlja zopet le staro pesem o pridelovanju krompirja. 

Forces spéciales




Forces spéciales se začne kot poceni propaganda, ki bi naj prikazala mišice in moč francoske vojske. Njihovih specialcev, ki pred sabo postreljalo vse, kar se premika.  Vse to bilo lepo in prav, če se v to streljačino ne bi vrinila Diane Kruger, ki se je v Afganistanu pustila ujeti Talibanom z načeli. Tega Francozi seveda ne morejo dovoliti, zato v reševalno misijo odpošljejo svoje najboljše ljudi. Pol-ducata žigosanih, ki v tem samomorilskem žrtvovanju niso skapirali, da Krugerjeva vseeno ni Monica Bellucci, za katero je celo Bruce Willis bil pripravljen potočiti Sončeve solze.

Restless

 


 

V čem je fora, da na plakat filma na veliko izpišejo napis: »od avtorja Good Will Hunting in Milk«? Kaj ne vejo, da obstajata dva obraza Gusa Van Santa? Obraz ambicije ter obraz preprostosti, minimalizma. Z ogromno mero velikodušnosti bi Restless lahko postavili nekje na sredino. Hej, lahko bi ga celo krstili kot rimejk Harold & Maude, kjer starko/preprostost zamenja trenutno popularna Mia Wasikowska/ambicija. Fant ostaja isti, obseden s smrtjo, ki pa v kratkem prihaja po njegovo novo, verjetno prvo ljubezen. Eh, veš ti to boljše Gus.

Ursul



Z romunskim filmom je tako, kot z našo nogometno reprezentanco: tu pa tam kakšni prebliski, celo genialne izjeme, a manjka konstantnost, ki bi osnovo premaknila eno stopničko višje. Romunski film ne bo nikoli v vrhu, tako kot ne naši fantje. Vse preveč je padcev, ko pa manjkajo še občasni vzponi, pa se preteklo navdušenje hitro prelevi v pozabo. Namreč, v letu 2011 niso Romuni posneli nobenega pametnega filma. Komedija Ursul (propadli cirkusanti ne dajo svoje maskote) oz. medved, je edino, kar se je približalo normativom solidnega filma. Zato sem se k ogledu celo prisilil. Vsaj enega na leto, pomislim. Mnogo ne bi zamudil, mogoče le nekaj prizorov, ki bi k rjavemu medvedu lahko postavil še Črno mačko in belega mačkona.

nedelja, 1. januar 2012

Top 10: POW

 Zadnja leta so POW filmi skoraj dobili novi pomen. Saj veste, iz roke snemane, found footage grozljivke, ki nam dogajanje predstavi kar iz prvoosebnega pogleda oz. Point of View pogleda, kot se to pravi v angleščini. No, tisto so POV filmi, mi pa vseeno govorimo o POW filmih, ki pa je kratica za Prisoners of War filme, torej vojne filme postavljene v vojaško taborišče. Pri tem seveda ni govora tudi o holokavst filmih, saj se tam v taboriščih znajdejo civilisti – o tem mogoče kdaj drugič. Na lestvico nisem postavljal tiste najboljše POW filme, najznamenitejše in največkrat gledane. Če še kdo res ni gledal The Bridge on the River Kwai, Stalag 17, Empire of the Sun, Von Ryan's Express, Escape to Victory, The Great Escape, pa tudi Hart's War, naj to prosim nemudoma popravi, šele zatem je vabljen na ostalih top 10 POW filmov.


Merry Christmas, Mr. Lawrence (leta 1983 posneti film je narejen izpod rok japonskega režiserja Nagisa Oshime (In the Realm of the Senses) in verjetno so prav zaradi tega odnosi med Japonci in njihovimi ujetniki, nekoliko bolj človeško uravnoteženi) - The Colditz Story (v grad Colditz so Nemci zapirali tiste, ki se z mislijo na ujetništvo nikoli niso sprijaznili. Več jih je bilo na kupu, večje so bile ideje o pobegu…) – King Rat (zavezniki v singapurskem ujetniškem taborišču, leta 1942. Med njimi pa “kralj podgan” George Segal.) - Blood Oath (po končani vojni se avstralski ujetniki spominjajo grozljivih dogodkov v japonskih taboriščih. Ljubitelji Bryana Browna: preverite še TV mini serijo A Town Like Alice) - La grande illusion (delo Jean Renoira je za mnoge eden najboljših vojnih filmov vseh časov. Ujeta in zaprta francoska vojaka med prvo svetovno vojno) - The Great Raid (tri leta trpljenja 800 ameriških vojakov, ki so lahko upali le na veliki pohod reševalnih specialcev.) – The Hill (zelo spregledana mojstrovina Sidney Lumeta, postavljena v britanski zapor nekje na severu Afrike. Tam so Britanci kaznovali in se izživljali kar nad svojimi) - The One That Got Away (Hardy Krüger igra nemškega ujetnika, ki mu je edinemu (po resničnih dogodkih) uspelo pobegniti iz rok Angležev.) –  Rescue Dawn (med konkurenco s filmi Rambo 2 ali Missing in Action, sem vseeno raje izbral Herzogovo resnično zgodbo Dietra Denglera, sestreljenega in ugrabljenega pilota med vojno v Vietnamu.) - To End All Wars (po svoje je to rimejk filma The Bridge on the River Kwai, ki pa se vseeno obnaša z bolj realističnim pristopom obravnave zgodovine.)
Dodatek: med pisanjem sem naletel še na TV film Escape from Sobibor, bom preveril…

četrtek, 29. december 2011

Napovednik: Into the White



Norvežan Petter Næss je svoj vrhunec kariere najverjetneje že doživel. Ali je to oskar nominacija za njegov drugi film Elling, ali pa kasnejšo Hollywood sodelovanje z Josh Hartnettom in Radho Mitchell (Mozart and the Whale), je sedaj drugo vprašanje... Kakorkoli, po vsem tem vzponu, je Næssovo ime počasi ugašalo. Vrnitev domov je bila nujna, zato je leta 2007 ponovno poskušal s tujejezičnim oskarjem (Tatt av kvinnen), vendar se takrat ni izšlo po njegovih pričakovanjih. Po petih letih suše, se režiser vrača nekje v sredino. V ko-produkcijo, v katero so vpleteni nemški, angleški in norveški jeziki. Dogajanje, ki je postavljeno med drugo svetovno vojno, se vrti okrog dveh sestreljenih pilotov – Nemca in Angleža. Jasno, da bi preživela kruto norveško zimo, si prvo morata pogledati filme Hell in the Pacific, Enemy Mine ali Welcome To Dongmakgol.

četrtek, 24. november 2011

Napovednik: Mai wei



Ste se mogoče že naveličali šablonskih maščevanj nasilnih Korejcev? Njihovih mrkih pogledov, nadrealističnega medsebojnega pikanja s hladnim orožjem ali čudaških likov, pri katerih nikoli ne uganeš kdo je sploh dober in kdo igra negativca? Jaz sicer ne, a kopija kakšnih Bratov v vojni ne bi bila slaba. Prihajajoči blockbuster My Way ni le klasični epsko-patriotski vojni film, ampak je tudi delo človeka, ki je režiral prav omenjeni Taegukgi hwinalrimyeo. Po sedmih letih suše se Je-gyu Kang (Swiri) torej vrača, pot njegovih junakov pa bo vodila vse do Normandije. Korejci med dnevom D?

sobota, 29. oktober 2011

Top 10: vohuni med drugo svetovno vojno

Mogoče je kdo do danes že opazil moj ogromen fetiš do filmov s tematiko druge svetovne vojne. Verjetno moj najbolj priljubljen pod-žanr. Fascinira me ta neskončna možnost izbire dogodka, prostora ali oseb. Naj se boji dogajajo na kopnem, morju ali zraku. Naj se dogajajo v Afriki, Evropi ali Aziji. Naj bodo protagonisti Nemci, Angleži ali Japonci. Naj bo akcija, drama ali komedija… Možnosti je neskončno in prav zaradi tega bo ta zgodovina vedno rada uporabljena na filmu. No, ena izmed pomembnih točk te vojne, pa je bilo tudi vohunstvo. Špijonaže na eni ali drugi strani. Kdo bo koga? Kdo bo vedel več, ter predvsem prej? 10 filmov, ki so ta umazan posel vojne obdelali na vse možne načine. Na najboljše načine.




5 Fingers (uslužbenec britanske ambasade v Turčiji, si za pomembne podatke obeta nacističen denar) - Shining Through (Američanka gre undercover za sovražnikovo linijo, ustavi pa se pri nepozabnem »švicarskem« koncu) - The Counterfeit Traitor (Američana, delujočega na Švedskem, kjer preprodaja nafto, prisilijo na vohunjenje svoje stranke – nacista) - Five Graves to Cairo (angleški vojak, ki je zamudil poraz svojih pri Tobruku, se izdaja za natakarja v hotelu, kamor se nastane sam Rommel) - Where Eagles Dare (akcijska rešitev ugrabljenega generala, ki pa se konča s pravim vohunskim twistom) - 36 Hours (pazi to! Nemci ugrabijo ameriškega majorja. Ko major pride k sebi, se mu Nemci predstavijo kot »njegovi«, saj je vojne baje že davno konec. In kaj naj bi se major zadnjo spomnil? Seveda, pomembne podatke o dnevu D) -  Eye of the Needle (Sutherland, kot neusmiljen nacistični hudič, potihoma zbira podatke o operaciji Overlord. Na škotskem otoku, kjer prebiva pri ženski s pohabljenim možem, čaka na prevoz domov) - Mother Night (meni najslabši od teh naštetih. Nick Nolte bi naj kot berlinski radijski voditelj vohunil za dobre. A kaj, ko za njegovo pravo identiteto ve (pre)malo število prič) - Triple Cross (britanski ropar bank se znajde med obema ognjema. Deloma resnična zgodba nemoralnega dvojnega agenta) - The Man Who Never Was (še ena resnična zgodba, vendar veliko bolj zanimiva. Angleži nastavijo ob obali portugalske (kjer se tere od vohunov) mrtvega pilota s »strogo zaupnim« pismo v  žepu. Vse to, da bi zavajali sovražnika z napačnimi podatki)

sreda, 3. avgust 2011

10 dopustniških (1. del)

Naslov: 3 (Drei/Three)

Leto: 2010
Država: Nemčija
Žanr: Komedija, Drama, Romantični
Dolžina: 119 min.
imdb (6,4)
Trailer

Režija:
Tom Tykwer (Lola rennt, Der Krieger und die Kaiserin, Heaven, Perfume: The Story of a Murderer...)
Igrajo:
Sophie Rois, Sebastian Schipper, Devid Striesow



Mož in žena, ki se vse bolj srečujeta z zakonskimi in ostalimi življenskimi problemi, se nevedoč za drugega zaljubita v istega moškega.
****

Naslov: Blitz

Leto: 2011
Država: VB
Žanr: Akcija, Krimi, Triler
Dolžina: 97 min.
imdb (6,6)
Trailer

Režija:
Love Is the Drug (Love Is the Drug)
Igrajo:
Jason Statham, Paddy Considine, Aidan Gillen


Zajebani policist na lovu za psihopatskim serijskim morilcem, ki si je za tarče izbral možje v modrem. ****

Naslov: Cedar Rapids

Leto: 2011
Država: ZDA
Žanr: Komedija, Drama
Dolžina: 87 min.
imdb (6,6)
Trailer

Režija:
Miguel Arteta (The Good Girl, Chuck & Buck, Youth in Revolt)
Igrajo:
Ed Helms, John C. Reilly, Anne Heche



Neiznajdljiv zavarovalniški agent se poda v neznano, ko ga šef napoti na tradicionalno konvencijo zastopnikov in kjer se začne družiti z ljudmi, s katerimi se po besedah drugih ne bi smel. ****

Naslov: Ces amours-là (What Love May Bring)

Leto: 2010
Država: Francija
Žanr: Drama, Vojna, Romantični
Dolžina: 120 min.
imdb (6,4)
Trailer

Režija:
Claude Lelouch (Le voyou, Les misérables, Roman de gare...)
Igrajo:
Audrey Dana, Dominique Pinon, Raphaël



Natrpana mešanica vojne, ljubezenske zgodbe, groze koncentracijskih taborišč in sodbene drame v kateri se mlada Francozinja zaljubi v nemškega oficirja. ****

Naslov: Habermann

Leto: 2010
Država: Nemčija, Češka, Avstrija
Žanr: Vojna, Drama
Dolžina: 104 min.
imdb (7,0)
Trailer

Režija:
Juraj Herz
(Spalovac mrtvol)
Igrajo: Mark Waschke, Karel Roden, Ben Becker


Za nemškega mlinarja z bogato družinsko tradicijo na Češkem, se brezskrben svet obrne, ko se na oblasti pojavijo nacisti ter jasno pokažejo, kakšne namene bodo imeli v bodoče. ****

nedelja, 19. junij 2011

5 Days of War


Naslov: 5 Days of War

Leto: 2011
Država: ZDA
Žanr: Akcija, Vojna, Drama
Dolžina: 114 min.
imdb (5,9)

Režija: Renny Harlin (Die Hard 2, The Long Kiss Goodnight, Mindhunters, Cliffhanger, Deep Blue Sea, 12 Rounds...)
Igrajo:
Rupert Friend, Val Kilmer, Emmanuelle Chriqui, Rade Serbedzija, Andy Garcia, Dean Cain

---------------------

Ameriška vojna poročevalca ujeta v kratki vojni
med Rusijo in Gruzijo.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -
Spominja nas na: Live From Baghdad, The Hunting Party, Welcome to Sarajevo, Harrison's Flowers

Moja ocena: ****

torek, 4. januar 2011

Brestskaya krepost


Naslov: Brestskaya krepost (Brest Fortress)

Leto: 2010
Država: Rusija, Belorusija
Žanr:
Drama, Vojna, Akcija

Dolžina: 132 min.
imdb (8,2)

Režija: Alexander Kott
Igrajo: Andrey Merzlikin, Pavel Derevyanko, Anna Tsukanova

---------------------

Obramba trdnjave Brest je ena izmed prvih bitk operacije Barbarossa.
Rdeča armada se je proti številčnejši nemški vojski borila do zadnjega človeka...

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -
Spominja nas na: Pohwasogeuro, Zvezda, Die Brücke

Moja ocena:
****

sreda, 15. december 2010

Restrepo


Naslov: Restrepo

Leto: 2010
Država: ZDA
Žanr: Vojna, Dokumentarni
Dolžina: 93 min.
imdb (7,8)

Režija: Tim Hetherington, Sebastian Junger (The Devil Came on Horseback)
Igrajo: -

---------------------

Več kot leto dni sta dva novinarja (Vanity Fair)/režiserja s kamero spremljala skupino marincev, ki so v nevarni Afganistanski dolini Korangal, v gnezdu talibanov, zgradili postojanko imenovano Restrepo.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Sundance - naj dokumentarec, Independent Spirit Awards, Satellite, NBR...
Spominja nas na: Armadillo, 9 rota

Moja ocena: ****

ponedeljek, 29. november 2010

Armadillo


Naslov: Armadillo

Leto: 2010
Država: Danska
Žanr: Dokumentarni, Vojna
Dolžina: 100 min.
imdb (8,1)

Režija: Janus Metz Pedersen
Igrajo: -

---------------------

Šest mesecev služenja Danskih vojakov v Afganistanu, na vsakem koraku pospremljeno s kamero, ki zabeleži dolge dneve monotonega dolgočasja, včasih pa tudi pobiranje ostankov razstreljenih Talibanov.
Rekordno gledani dokumentarec, ki je šokiral številne Dance...

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Karlovy Vary, EFA - naj dokumentarec
Spominja nas na: Restrepo, Brothers at War, Jarhead

Moja ocena:
****

torek, 9. november 2010

Pohwasogeuro


Naslov: Pohwasogeuro (71: Into the Fire)

Leto: 2010
Država: Južna Koreja
Žanr: Vojna, Drama
Dolžina: 120 min.
imdb(6,8)

Režija: John H. Lee (A Moment to Remember)
Igrajo: Seung-won Cha, Sang-woo Kwone, Seung-hyeon Choi, Seung-woo Kim

---------------------

Korejska vojna. Skupina vojno-neizkušenih študentov epsko brani svojo zadnjo postojanko pred številčnejšimi komunisti.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -
Spominja nas na: Taegukgi hwinalrimyeo (Brotherhood)

Moja ocena: ****

sreda, 13. oktober 2010

Beneath Hill 60, Four Lions, Inhale, Die Fremde, That Evening Sun

Beneath Hill 60 (Jeremy Sims)

Kot pravi napis na plakatu tega filma - „Ko je Gibsonov tekaški kolega iz Gallipolija v Freeze Frameju junaško padel, je pred Avstralci še vedno bila Velika vojna za zmagati.“ In to na tujem terenu. V Belgiji leta 1916, kjer se skupina Avstralskih knapov v rovih polnih dinamita bojuje za nepomemben hrib 60. Priznam, pričakovanja so bila nekolika večja.
OCENA: 3



Four Lions (Christopher Morris)

Težko bi to britansko komedijo označil kot politično satiro. Za ta naziv je enostavno preveč ostra, preveč sit-comovska, preveč nora in odštekana. V Kanadi so zmikavtski Trailer Park Boysi, ki so seveda isto glupi in nerodni v svojih akcijah, kot ti štirje islamski skrajneži, dobili film po svoji seriji. Tu, v Angliji, bi Four Lions moral dobiti serijo po tem filmu.
OCENA: -4



Inhale (Baltasar Kormákur)

Ob zadnjem filmu Islandca Baltasara Kormákura sem že napovedal njegov čas za Ameriko. Sicer še ne za čisti Hollywood, ampak tudi Mehika je okej. Tja namreč zaide družinski ata, ki v ilegalnem nakupu organov, upa na zadnjo rešitev za njegovo bolno hčer. Ko povem „ilegalen“, si že lahko mislimo, da bo to barantanje potekalo v podobnem stilu, kot sta ga to doživljala prav tako „podzemeljsko“ neizkušena Tilda Swinton (Julia) ali George C, Scott (Hardcore).
OCENA: 3



Die Fremde (Feo Aladag)

Sibel Kekilli je zopet rinila „Gegen die Wand“, ko je v tem letošnjem nemškem predstavniku za tujejezičnega oskarja posnela svojo avtobiografijo. No, tokrat ji njena celotna družina ne obrne hrbta zaradi njene porno kariere, ampak zaradi njene odločitve, da bo skupaj z otrokom zapustila svojega nasilnega moža. Nemški Turki bi tem dogodkom lahko rekli stereotip, ob teh besedah pa bi seveda burno pazili na čast družine.
OCENA: -4



That Evening Sun (Scott Teems)

Nekaj let nazaj, so se pri Akademiji čisto ušteli. Mislič, da bo Into the Wild Hal Holbrookov zadnji film, so mu namesto častnega oskarja šenkali raje nominacijo za stransko vlogo. Heh, prehitro. Holbrook še ni za odpisati. V That Evening Sun je namreč odigral eno najboljših vlog v svoji karieri. Za oskarja, če bi film dobil boljšo promocijo oz., če takrat ne bi bilo Into the Wilda. Njegov lik starčka, ki se iz doma ostarelih hoče le vrniti nazaj na svojo staro farmo, sicer ni tako enodimenzionalen, kot je to celotna redneck (predvsem oče) družina, katera se v tem času že naseli v njegovo hišo (in seveda noče iz nje), a to pa je tudi edina stvar, ki nekoliko moti v tej spregledani drami.
OCENA: 4

sreda, 17. marec 2010

Lebanon


Naslov: Lebanon - Leto: 2009 - Država: Izrael, Nemčija, Francija - Žanr: Vojna, Drama - Dolžina: 93 min. - Režija: Samuel Maoz - Igrajo: Reymond Amsalem, Ashraf Barhom, Oshri Cohen - imdb

Režiser Samuel Maoz je svoje vojne travme iz prve vojne z Libanonom leta 1982 prenesel kar na film. Jep, tako kot tvorec odličnega animiranca Vals Im Bashir. V teh spominih ustvarjalcev pa je izraelski vojak vedno opisan le kot žrtev in ne kot napadalec. Jep, tako kot v oskarjevem nominirancu Beaufort. Waltz with Bashir in Beaufort sta svoje nagrade že pobrala, zato novica ni bila presenetljiva, ko smo izvedeli za dobitnika zlatega leva v Benetkah.
Sicer pa, vsi trije izraelski vojni filmi so svoje nagrade pobirali zasluženo.
Če je Das Boot postal sinonim podmorniške filme, se bo od zdaj naprej vsak tankovski film moral meriti z Lebanonom. OK, konkurenca je v tej tematiki res majhna. Od dobrih mi na spomin pride le The Beast of War iz leta 1988. No, če je v Pošasti vojne tank bil le neko orodje za uničevanje in bežanje, je tukaj stvar popolnoma drugačna.
Kaj drugega kot notranjost tanka sploh ne vidimo. Kot ujetniki v premajhni celici spremljamo štiri neizkušene vojake, ki se ob prvem strelu začnejo trositi od straha. Klavstrofobičnim gledalcem ogled odsvetujem…
Tank se mogoče sliši kot idealno neprebojno skrivališče pred sovražnikom, a realnost je vse prej kot takšna. Še posebej, če ti zmanjka napajanje. Še posebej, če se znajdeš na tujem teritoriju in ne veš kam. Kajti vso dogajanje izven tanka, lahko vidimo le skozi majhen vizir. Tako kot vojaki sami.
Kako lepo se sliši “St. Tropez” odrešilna točka. Plaža, koktajli, ples… Eh, fantje pozabite na Azurno obalo. Lahko boste presrečni, če se znajdete že na polju polnih sončnic.
Kajti človek je pravo jeklo, tank pa le kup železa.

OCENA: -4

nedelja, 14. marec 2010

100 naj... - druga svetovna vojna

Na Youtubu sem ustvaril 100 naj... kanal, kjer bom postopoma dodajal 100 najboljših in najznamenitejših filmov iz določenega žanra, tematike ali države. Filmi bodo predstavljeni le v obliki posterja, pod opisom pa bo moč razbrati vseh 100 filmov. Začnem z eno izmed mojih najbolj priljubljenih filmskih tematik - 2. svetovna vojna v filmu.

Aja, zraven ob posnetku, boste lahko uživali tudi komadih, ki bi prav tako lahko gradili mojo 100 naj... pesmi vseh časov.

petek, 12. marec 2010

Leningrad

Naslov: Leningrad (Attack on Leningrad) - Leto: 2009 - Država: Rusija, VB - Žanr: Vojna, Drama - Dolžina: 100 min. - Režija: Aleksandr Buravsky - Igrajo: Mira Sorvino, Gabriel Byrne, Aleksandr Abdulov, Vladimir Ilyin, Olga Sutulova, Armin Mueller-Stahl - imdb

Ne, to ni izjemen nemški film iz leta 1993. Tisto je bil Stalingrad. In ja, tudi ta se loti tragedije in trplenja na ruski fronti med drugo svetovno vojno.
Leningrad ali tudi Attack on Leningrad se logično, za razliko od nemškega filma, kjer spremljamo obup in propad zapuščenih nemških vojakov, posveti prebivalcem mesta, njihovi borbi za hrano in bitki proti peklenskemu mrazu. Sprva zamišljeno le kot TV mini-serijo, smo po dolgih letih čakanja na hladnem, končno dobili tudi filmsko verzijo. Zakaj pa ne, navsezadnje se Leningrad lahko pohvali z igralskim kadrom, ki se le malokrat znajde v kakšni ruski produkciji. Mira Sorvino, Gabriel Byrne, Armin Mueller-Stahl… Jep, že po imenih vemo – v tem filmu se bo govorilo v treh jezikih.
Rusi kot zagriženi spremljevalci Stalina, Armin Mueller-Stahl kot general v ideološkem neskladju s svojim nečakom/pilotom in Mira Sorvino, kot britanska poročevalka iz fronte.
Ker ima Sorvinova v sebi tudi nekaj ruske krvi, hoče tudi trpeti kot Rusi. Kot dobra novinarka si želi na lastni koži občutiti prekletstvo mesta. Mesta, ki je bilo obkoljeno skoraj 900 dni in v katerem je za posledicami mraza, lakote ali nemškim orožjem umrlo milijon in pol ljudi.
Vsi ti liki iz filma so baje obstajali tudi takrat. No, Ruse je najbolj impresionirala zgodba Sorvinove. Škoda, kakšni snajperski dueli so tako odpadli. Tako pa Angležinja postane Rusinja. Ujetnica v stanovanju, katerega si deli z ostalimi solidarnimi ženskami, med katerimi najbolj izstopa ruska policistkina. Leningrad 2009 še zdaleč ni Stalingrad 1993, kaj šele Leningrad 1943. Je pa vsaj povprečen vojni film o dogodku, ki bi si zaslužil veliko boljši film.

OCENA: -3

nedelja, 31. januar 2010

L'armée du crime


Naslov: L'armée du crime (The Army of Crime) - Leto: 2009 - Država: Francija - Žanr: Vojna, Drama, Krimi - Dolžina: 139 min. - Režija: Robert Guédiguian - Igrajo: Simon Abkarian, Virginie Ledoyen, Robinson Stévenin- imdb

Ne samo resnični junaki, tudi ta poster bi si zaslužil boljši film…
Zadnje čase smo res videli ogromno dobrih “Resistance” filmov. Ne samo iz Francije, tudi drugod iz Evrope.
No, Francozi so se odporniškim gibanjem posvetili še najmanj. Nazadnje z žensko četo Les femmes de l'ombre. Hja, ko da bi bilo do Melvillove klasike
L'armée des ombres enostavno preveč rešpekta – “te kvalitete ne bomo nikoli dosegli…”.
Hmm, mogoče pa so Francozi med vojno res bili največje pičke ter o svojih herojih, kot smo jih npr. to imeli mi (wink), sploh nimajo kaj snemati. Seveda, tudi tokrat ni zraven “Francoza”. Le priseljenci, ki so v Francijo zbežali pred Frankovim režimom, Turki ali fašisti. Komaj so svobodni, že jim načrte prekrižajo nacisti. Za komuniste, jude ali intelektualce je sedaj tudi Francija premajhna. Hja, odpadniki ne bodo več bežali, ker nimajo kam, zato se bodo borili. Po partizansko. In to kar v dobrih dveh urah, ki pa se po nepotrebnem preveč razvlečeta v spoznavanju likov, kot pa pri sami akciji. Tako smo namesto pričakovanega vojnega biserčka dobili TV mini-serijo.

OCENA: 3

četrtek, 21. januar 2010

Nefes: Vatan sagolsun


Naslov: Nefes: Vatan sagolsun (The Breath) - Leto: 2009 - Država: Turčija - Žanr: Drama, Vojna - Dolžina: 128 min. - Režija: Levent Semerci - Igrajo: Birce Akalay, Ibrahim Akoz, Serkan Altintas - imdb

Nekje med poezijo The Thin Red Line, sarkazmom in cinizmom Karaule, v napetosti pričakovanja sovražnika iz izraelskega Beauforta, krvavim spopadom v 9 rota ali osamljenostjo ter dolgočasnostjo vojakov iz Jarheada, nas čaka Nefes. Najboljši turški film vseh časov.
Resnična zgodba iz začetkov 90-tih, postavljena v obmejne gore Turčije. Tudi na 2365 metrih nadmorske višine stoji turška zastava in tam mora tudi ostati. V to je vodja turškega voda prepričan. Njegov začetni govor, bi se v poniževanju ali ustrahovanju svojih vojakov lahko kosal tudi s tistimi iz An Officer and a Gentleman ali Full Metal Jacket. Pokoplje jih, še preden vojaki sploh nabijejo svoje puške. Hja, kot da bi vedel…
Vojna s kurdskimi PKK teroristi je dosegla vrhunec. Peščica, katero vodi skrivnostni “doktor”, se skriva prav med temi gorami, kjer služijo Turški vojaki. Vojakom ostane le čakanje… Tam med oblaki, katere nam režiser Levent Semerci v svojem prvencu tako presunljivo prikaže, je nesmisel vojne za kamen, še toliko večja. Vendar pazi – “če spiš, si mrtev!”

OCENA: 4

sobota, 28. november 2009

Inglourious Basterds


Naslov:
Inglourious Basterds - Leto: 2009 - Država: ZDA, Nemčija - Žanr: Drama, Vojna, Akcija - Dolžina: 153 min. - Režija: Quentin Tarantino - Igrajo: Brad Pitt, Mélanie Laurent, Christoph Waltz, Eli Roth, Michael Fassbender, Diane Kruger, Daniel Bruhl, Til Schweiger, Mike Myers -
imdb

Najverjetneje je krivec Tarantinov prijatelj R. Rodrigues, kateri si je kraljevski naslov dovolil uporabiti v tretjem delu El mariachia. Once Upon a Time… Nekoč sem že o tem pisal, kako si ta naslov lahko lastijo le najboljši filmi. Filmi, ki bodo za vselej predstavljali svojo državo, katera je napisana na koncu tega naslova. Jep, Bilo je nekoč v Ameriki, Kitajski, Indiji, Zahodu… in ja, na žalost tudi v Mehiki. Tako si Tarantino ni upal postaviti na mesto Inglourious Basterds raje besede Once Upon a Time in Europe. Naslova, ki tako bode v oči. Film bi si takšen naslov zaslužil. Ampak ne, bilo bi preveč očitno.
Za njega je bil ta stavek le uvod v sijajni scenarij. In prav v uvodu nas Tarantino zopet opomni na njegovo veliko ljubezen – film. Kajti, zopet se poklanja. V Kill Bill-u se je klanjal azijskim nindžam z Bruce Leejem in njegovo rumeno trenirko na čelu. Death Proof je bil hommage B-filmom iz 70-tih let. Tokrat so na vrsti špageti. Western špageti. Glasba Ennio Morricona in prvo “Sergio Leone” poglavje, ki nas spominja na Lee Van Cleefa in ubogega meksikanca iz Dober, grd, hudoben. Tudi tam kavboj ne vlači pištole nad slabšim. Dovolj so že besede. Tako kot tukaj, ko se na domu francoske družine pojavi lovec na žide Hans Landa. Nacist s srcem. Srce pa bije za Hitlerja. Landa nima rad židov, zato pa ljubi mleko. Dalj časa ga pije, bolj se francoski kmet trese. 20-minut prefinjenega oralnega mučenja nam mine v trenutku.
Logično - tempo, ki ga Tarantino ni mogel zdržati vseh 150 minut. Tisti minus pred petico gre v zaslugo predvsem drugi plati zgodbe. Naslovni zgodbi. Sicer je pul-ducata žigosanih pod poveljstvom Brada Pitta zelo zabavna druščina, vendar se režiser svojim “barabam” posveti še najmanj od vseh svojih likov. Če že, pa so nekatere scene, kot je predstavitvena sekvenca psihopatskega Till Schweigera, izpadle preveč posiljene. Preveč Tarantinovske.
No, tudi slabih strani je hitro konec. Predvsem takrat, ko film zaide v filmska nebesa, ki so skrita v neki kletni gostilni. Ko nastopi obračun pred koncem. Finalni obračun v polfinalu. In ko že pomisliš, da boljše tekme ne more biti, nas maestro zopet prepriča v nasprotno. In kje je lahko boljši prostor za zadnjo poglavje, kot pa kinodvorana? Vsi so povabljeni na propagandi film Stolz der Nation. Herojska zgodba nemškega pardona na
Vassili Zaitseva. Film, ki bi si ga v celoti z veseljem ogledal tudi sam (odlična sekvenca v ozadju, kjer junak Brühl pod ovacijami publike v tla rezbari haklkrojc). Med gledalci sta Goebbels in Hitler in vsi, ki so do tega konca kovali maščevanje, željo po skalpih in okusu po mleku.
In če je bil lansko leto oskar za stransko vlogo rezerviran in predčasno oddan H. Leadgeru, je letos stvar ista. Lani – Joker, letos – Hans Landa.

OCENA: -5

torek, 13. oktober 2009

Dou niu


Naslov: Dou niu - Leto: 2009 - Država: Kitajska - Žanr: Drama, Vojna, Komedija - Dolžina: 105 min. - Režija: Hu Guan - Igrajo: Bo Huang, Ni Yan, Hu Gao - imdb

V partizanskih povestih smo vedno lahko slišali zgodbice o kakšnih junaških oslih, konjih ali psih, ki so pomagali pogumnim partizanom. Nikoli to ni bila krava. Čeprav bi prav krava v najtežjih trenutkih najbolj lahko pomaga preživeti. Ko se naveličaš mleka, jo zakolješ…
Vsak narod, ki je sodeloval v II. svetovni vojni ima poln arhiv filmov na to temo. V redkih primerih, ko je situacija ugodna, se lahko na račun vojne tudi pošali. Francozi imajo La grande vadrouille, Italijani La vita è bella, Madžari A tizedes meg a többiek, Čehi Ostre sledované vlaky, mi pa, če hočete Ne joči, Peter. Kitajci so do danes na svojo krvavo zgodovino gledali s ponosom, se priklanjali mnogim žrtvam. Zadnja leta so to bili filmi City of Life and Death, Yip Man ali Guizi lai le
Za Dou niu ne morem reči da je komedija. Niti vojna satira. Še vedno vse daleč od tega, da bi od smeha lulali v hlače, medtem ko Japonec odreže glavo Kitajcu. Je pa začetek…
No, začne se prav nič smešno. Kmetič Niu Er se v svoji vasici, daleč v provinci Kitajske, zbudi ter ugotovi, da so vsi njegovi sovaščani pobiti in požgani. Japonska armada je bila na pohodu. Preživela je le krava. In to ne neka Kitajska krava, “tuja”, veliko večja kot domača krava. Krava, ki daje dosti mleka. Dou niu se je letos predstavljal na Beneškem festivalu in tam navdušil mnoge kritike. Predvsem glavni igralec Huang Bo, kateri ima obraz kot nalašč za take vloge. Letos ga bomo še videli v Kitajskem hitu Fengkuang de saiche.
Njegov lik Niu Er je pred masakrom (režiser skače celotni film iz “po dogodku” v “pred dogodku” - sam pokol nam režiser prihrani) prevzel nalogo branjenja krave za vsako ceno. Niu Er in njegova krava se ne data niti, ko pridejo Japonci, niti ko se vrnejo oz. v vas zaidejo sestradani pripadniki nacionalne garde in ostali begunci.
“Si že gledal “Kravo?”
“Najboljši Iranski film vseh časov?”
“Eh, pozabi na to. Novi glasbeni spot udeležencev Kmetije!”

OCENA: 4