Tedenska izbira (23)

Pred jutrišnjim letnim poročilom, bom na kratko povzel še vse ostale filmske grehe, ki do tega trenutka še niso prišli na vrsto za objavo.

22 mei – po preživelem bombnem napadu se varnostnik bori z močnimi občutki krivde. Glede na Mortierov prvenec Ex Drummer, se 22 mei smatra kot razočaranje. 2,5/4

Dirch – biografija priljubljenega danskega komika in igralca Dircha Passerja (Nikolaj Lie Kaas). Po Melanholiji danski film leta. 2,5/4

Dyut meng gam – detektiv, bančna uslužbenka in kriminalec proti svetovni gospodarski krizi. Nekoliko bolj zapleteni Johhny To, brez strelskih balad. 3/4

Goon – pričakoval hokejskega Warriora, dobil pa ledeno verzijo Happy Gilmora. Zdržal le 30 minut, zato brez ocene.

Il gioiellino – vzpon in padec italijanskega mlečnega tajkuna. Tudi po kriminalki La ragazza del lago se režiser Andrea Molaioli ne zna znebiti TV vonja. 2/4

Les géants – belgijska mularija spominja na Gummo, a Lannersu žal ni uspelo ponoviti odbitosti Eldorada. 2,5/4

Monsieur Lazhar – alžirski imigrant začne učiti na kanadski osnovni šoli in skoraj sestavi Les choristes. Nominacija za tujejezičnega oskarja. 3/4

Nuit blanche – delno real time akcija na lovu za ukradeno torbo heroina, v katero je vpleten policist in njegov ugrabljen otrok. 2/4

Parada – po Lepa sela, Rane in Mi nismo anđeli uspe Dragojeviću znova velik met. Sicer zelo predvidljiva in klišejska komedija o združenih pedrih (v filmu omenjeno čez 100x) in kriminalcih, a zelo zabavna in nikoli dolgočasna. Ex-Yu velehit. 3,5/4

The Interrupters – prehvaljen dokumentarec o nasilnih čikaških ulicah in skupini Interruptersov, ki se hrabro postavijo med ogenj sovražnih tolp. 3/4

This Must Be the Place – Sean Penn je utrujen, zmozgan, zdolgočasen, ostareli in depresiven ex-rockerski zvezdnik na poti očetove zapuščine. Drugačno … Režija: Paolo Sorrentino (Il divo). 3,5/4

Tous les soleils – življenjske težave vdovca, njegove mladoletne hčerke in pa političnega aktivista – vsi skupaj živeči v majhnem pariškem stanovanju. Nekoliko bolj lahkotno kot Claudelov prvenec Il y a longtemps que je t'aime. 3/4

Une vie de chat – z oskarjem nominirana risanka iz Francije, ki se sprehaja med Chometovimi deli (Les triplettes de Belleville) in Disneyjevim družinskim sladoledom (That Darn Cat!). 3/4

Violeta se fue a los cielos – portret čilske pevke, glasbenice, slikarke Violete Parra. 80% filma je glasba iz Andov. Prevelik ustvarjalski razkorak med najznamenitejšim Woodovim filmom Machuca in tej biografiji. 2/4

Weekend – vikend gej romanca, brez klišejev. Od filma, ki je lansko leto pobral nešteto nagrad in status tihega favorita, pričakoval nekoliko več … 3,5/4

Tedenska izbira (20)

Newlyweds

 

 

Če si bogatun snema filme za navaden drobiš, je potemtakem škrt ali pa le verjame v duh pravega indie filma? Pri Burnsu sem absolutno za drugo razlago. S svojimi mikrofilmi, v večini posnetimi z digitalnim fotoaparatom, se lahko s ponosom naslavlja kot čisti neodvisni filmar. Vsak zavaljen studijski šef bi ga v primeru »prodaje« izsiljeval z besedami: »ne rabimo novega Allena, nihče nas ne bo spoštoval … » Žal se moram tudi v tem primeru strinjati z drugim delom stavka. Res je, Edwarda Burnsa se spoštuje premalo, čeprav so se mu posrečili že mnogi odlični filmi. Tako kot Newlyweds npr., s katerim se znova priklanja svojemu New Yorku in tipično Allen ljubezenskim zapletom (že poster pove vse). Eh, kaj Woody, priklanja se samemu sebi. Iz filma v film. Vedno isto, nikoli enolično.  (FILM TEDNA)

Café de Flore

 

 

Iz Valléetovega prvenca C.R.A.Z.Y. mi je najbolj ostala v spominu glasba. Ob vseh nagradah, visokih ocenah, hvalnicah, so mi zvoki Pink Floydov in Bowiea ostali večni. Zato ne čudi, da je Vallée svojo zapleteno pripoved začel s komadom Breathe, klasiko Floydov. Če ne drugo, klasika bo preživela, se v skrajni sili zamisli kanadski režiser. Po svoje po imel prav. Dve različni ganljivo ljubezenski zgodbi, vsaki postavljeni v svoj čas in prostor, ki ju je na koncu na silo še združil, je predstavil pretenciozno. Zvišano, kot da bi snemal mojstrovino od scenarija. Ljubeča naveza med Vanessa Paradis in njenim mongoloidnim sinom je res dobro izpeljana, a je zadostovala le za kratek film. 13 nominacij za Genie nagrade. 

Circus Fantasticus

 

V najboljšem slovenskem filmu, sodeč po nagradi na Festivalu slovenskega filma, se ne govori. Nemi je, tako kot The Artist, najboljši »svetovni« film leta. Heh , Burger je slutil prihajajoči modni trend in verjetno se mu danes naježi kakšna kocina, ko na račun Umetnika sliši pohvale kot so: originalno, edinstveno, to še ni bilo … Dobro no, The Artist je poklon filmom iz tistih nemih časov, Circus Fantasticus je le poklon filmu nasploh. V sliki brez besed. Sicer pa, naš režiser se je najverjetneje mnogo bolj razjezil, ko je izvedel, da se zaradi administratorske napake ne bo potegoval za tujejezičnega oskarja. Si predstavljate, dva oskarja za dva nema filma? Tako pa je storjena krivica in Artist je v svoji konkurenci res izstopal kot »edini«. Director's Cut glasbenega spota All I Want Is You skupine U2, z dodanimi tragično-komičnimi-poetičnimi vložki, med katerimi najbolj izstopajo šopirjenje tanka in artistov, obala trupel ter zadnja želja za zadnjo dejanje potujočega cirkusa med vihro vojne. 

Polisse 

 

 

Pozor, sam naslov nekoliko zavaja. Če ste tako kot jaz, pomislili na klasični francoski detektivski krimi, ste se pošteno zmotili. Skupina »policistov« si sicer obleče jopiče z napisom »Polisse«, a s kakšnim lovljenjem tatov, preiskovanjem umora in pdb. rečmi, smo oddaljeni kilometre. Polisse je pravzaprav ensemble drama, posneta v zelo realnem, dokumentarnem načinu, o skupini preiskovalcev na področju socialne oskrbe družin. Ko se zgodi zloraba otrok, so oni prvi na kraju dogodka. Mešanica med bledim Les bureaux de Dieu in odličnim Le petit lieutenant je požela mnoge nagrade, celo zlato palmo canske žirije, le francoskega cezarja za najboljši dokumentarec ne. Aja, mokumentarec in dokumentarec ni eno in isto. 

Oslo, 31. august

 

 

Joachim Trier, norveški wunderkind mladega evropskega filma, pošilja bivšega narkomana na zadnjo, poslovilno turnejo. V mesto, med prijatelje, k družini, k vsem tem, kar ga je naredilo takšnega kot je. Anders Danielsen Lie, sicer igralec, ki ga poznamo že iz Trierovega prvenca Reprise, dahne med filmom: „star sem 34 let, nimam pa nič.“ To, da se mladenič sprehaja po robu, izvemo že v samem uvodu filma, ko se Anders, otežen s kamni, sprehodi globoko v jezero. Samomor ni uspel, kajti obračun s preteklostjo je napovedan na dan 31. avgust. Pretresljivo, direktno, odločno ter brez usmiljenja, to je realnost razvajene mladine. 

Top 10: Eskim

Ko se zgodbe odvijajo v bližini Eskimov oz. Inuitov, smo lahko sigurni, da bomo v filmu videli veliko snega in ledu. Ravno prava tematika za predbožični čas… Če premišljujete in se poskušate spomniti, v katerem filmu je igral kakšen Eskim, um pa se vam je ustavil le pri Seagalovem On Deadly Ground, vas moram poučiti, da velja pionirski nemi dokumentarec Nanook of the North (1922), kot eden najpomembnejši kulturni in zgodovinski umetniški dokument, ki se vedno znova postavlja med top dokumentarce stoletja.

Never Cry Wolf (tega sem se dolgo izogibal, pa ne vem, če je k temu kriva le Disney produkcija ali posledična asociacija na družinski White Fang. Napaka, kajti Never Cry Wolf je vse prej kot lahki film. Globoka in poetična izpoved osamljenega raziskovalca, s pridihom eskimskih modrosti.) – Atanarjuat (bogato nagrajen kanadski film o legendi zlega duha, ki postavi inuitske bojevnike na težko preizkušnjo.) - The White Dawn (ob koncu 19. stoletja, najde trojica lovcev na kite zatočišče pri plemenu Eskimov, s tem pa s seboj prinesejo slabe strani civilizacije.) - Ce qu'il faut pour vivre/The Necessities of Life (še en kanadski zmagovalec in še en, ki ga ujame civiliziran svet. A tokrat v obratni smeri, saj se mora inuitski lovec z družino, zaradi težke bolezni, zdraviti v Quebeškem sanatoriju.) – Far North (če ste gledali Kukushko, se vam bo ta film zdel zelo znan. Izgubljeni Sean Bean obtiči med dvema ženskama, ki med tavanjem po širnih belih poljanah, namesto hrane najdeta še tretja lačna usta.) - Le jour avant le lendemain/Before Tomorrow (redkobesedna povest o življenju Eskimov še pred prihodom »tujca«, njihovih značajih, navadah in končni, nujni tragiki.) – The Savage Innocents (eden redkih Hollywoodskih avantur v to ledeno ljudstvo, v katerem Anthony Quinn igra Inuka, ki po nesreči ubije belca in tako postane tarča zasledovanja.) - Map of the Human Heart (nesrečno ljubezensko zgodbo med eskimskim fantom in belko, živečo na drugi strani oceana, ločijo razdalja, dolga leta ločitve in celo vojna.) - On the Ice (film je tekmoval na Sundance festivalu leta 2011 in je postavljen v izolirano mestece, kjer mlade prijatelje doleti tragična nesreča.) - The Snow Walker (toplo priporočljiva zadeva. Pilot (Barry Pepper) z eskimsko bolnico na krovu, strmoglavi v arktično tundro. Začne se igra preživetja…) – dodatek št. 11: The Journals of Knud Rasmussen

Napovednik: Keyhole

Na prve kritike filma Keyhole se ne gre zanesti. Odvisno pač, na koga si naletel. Pro-Maddina ali anti-Maddina. Srednje izbire ni. Kanadski kult Guy Maddin je eden redkih režiserjev, pri katerem ta fraza popolnoma drži. Njegovi filmi so drugačni in po napovedniku sodeč, Keyhole ni nobena izjema. Homerjeva Odiseja, ki se odvija le v hiši, se lahko pohvali z zavidljivo vredno zasedbo (za Maddinove pojme), med katerimi so tudi Jason Patric, Isabella Rossellini in Udo Kier. Ko bo na voljo, bom poskusil, obljubiti pa ne morem nič…

Napovednik: Café de flore

Vsako leto se po končanem filmskem festivalu v Torontu zbere smetana kanadskih filmofilov, ki izberejo deset najboljših domačih filmov. Po navadi je polovico od teh izbranih filmov posnetih v angleškem jeziku, medtem ko se v drugi polovici govori po francosko. Seveda ni težko ugotoviti, da je tista druga, manj znana polovica, veliko bolj zanimiva, ki mnogokrat prinese filme, katere pomnimo še desetletja. Eden izmed takih primerov je tudi coming-of-age dramedija C.R.A.Z.Y., ki je režiserja Jean-Marc Valléea ponesla na smer »velika pričakovanja.« Po kratkem izletu v neznano, (The Young Victoria), na sovražnikovo ozemlje, se je Vallée zopet vrnil domov. Kot pravijo TIFFarji, veličastno!

Barney's Version

Naslov: Barney's Version

Leto: 2010
Država: Kanada
Žanr: Drama
Dolžina: 134 min.
imdb (7,4)

Režija: Richard J. Lewis (Whale Music)
Igrajo: Paul Giamatti, Rosamund Pike, Minnie Driver, Jake Hoffman, Dustin Hoffman

---------------------

Vzponi (poroke, snubitve) in padci (ločitve, smrt njegovega najboljšega prijatelja) v pestrem življenju TV producenta Barneya Panofskyga.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: oskar nominacije (maska), Golden Globe nominacija (glavna moška vloga), Genie (kanadske filmske nagrade) nominacije (film) in nagrade (igralec)

Spominja nas na: Les invasions barbares, Stardust Memories, Where the Truth Lies, Lenny, The Bad and the Beautiful

Moja ocena: ****

Tucker & Dale vs Evil

Naslov: Tucker & Dale vs Evil

Leto: 2010

Država: Kanada
Žanr: Komedija, Grozljivka
Dolžina: 89 min.
imdb (7,7)

Režija: Eli Craig
Igrajo: Tyler Labine, Alan Tudyk, Katrina Bowden, Jesse Moss

---------------------

Skupina najstnikov, ki se v hribe odpravi žurirat, zamenja dva prijazna kmetavzarja za psihopatska morilca - kar Tucker in Dale po spletu nesrečnih naključjih tudi postaneta...

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -

Spominja nas na: The Cottage, My Name is Bruce, Cabin Fever, Severance, The Evil Dead, Hatchet

Moja ocena: ****

Hobo with a Shotgun

Naslov: Hobo with a Shotgun

Leto: 2010
Država: Kanada, ZDA
Žanr: Akcija, Krimi, Komedija
Dolžina: 85 min.
imdb (7,2)

Režija: Jason Eisener
Igrajo: Rutger Hauer, Gregory Smith, Robb Wells, Molly Dunsworth

---------------------

V mestu, kjer zakoni ne veljajo in kjer vlada splošno nasilje, vzame brezdomec pravico v svoje roke...v puško, bolje rečeno.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Sundance (izven tekmovalnega programa)

Spominja nas na: Ms. 45, Machete, The Exterminator, The Punisher

Moja ocena: ****

Dear Mr. Gacy

Naslov: Dear Mr. Gacy

Leto: 2010
Država: Kanada
Žanr: Drama, Krimi
Dolžina: 103 min.
imdb (6,6)

Režija: Svetozar Ristovski (Iluzija)
Igrajo: William Forsythe, Jesse Moss, Andrew Airlie, Emma Lahana, Karissa Tynes

---------------------

Študent in slavni serijski morilec izkoriščata drug drugega, ko postaneta virtualna prijatelja brez interneta.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -
Spominja nas na: Gacy, Silence of the Lambs

Moja ocena: ****

Les amours imaginaires

Naslov: Les amours imaginaires (Heartbeats)

Leto: 2010
Država: Kanada
Žanr: Drama, Romantični
Dolžina: 95 min.
imdb (7,0)

Režija: Xavier Dolan (J'ai tué ma mère)
Igrajo: Monia Chokri, Niels Schneide, Xavier Dolan

---------------------

Ljubezenski trikotnik, kjer se o ljubezni še samo sanjari in domišlja. Na prišleku z dolgimi kodrastimi lasmi je sedaj, da se odloči ali bo vzel fanta ali punco... ali pa bo še naprej imel rad le sebe.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Cannes (Un certain regarde), LIFFe
Spominja nas na: Jules et Jim, The Dreamers, Unmade Beds

Moja ocena: ****

The Trotsky, Carancho, Winter's Bone

The Trotsky (Jacob Tierney)

Ne, to ni biografija slavnega ruskega revolucionarja. Lahko bi bila le neresnična zgodbica njegovega izmišljenega sina, ki sedaj živeč v Kanadi verjame, da je reinkarnacija zagriženega boljševika. In če vam je vsaj malo znana zgodovina Trotskya in ena izmed lanskih najstniških komedij, boste vedeli kako in kaj, če vam omenim le drugačen potencialni naslov – Assassination of a High School Union President.
Kanadski top 10 2009.
OCENA: -3

Carancho (Pablo Trapero)

Priznan režiser Pablo Trapero ( Leonera, Familia rodante) in super-zvezdnik južnoameriškega filma Ricardo Darin (vsi argentinski filmi) združena v želji po ponovnem argentinskem slavju v Hollywoodu? Vsaj tako upajo doma, ko so Carancho poslali v boj za tujejezičnega oskarja. Že v Cannesu se povezana usoda mobilne zdravnice in zadolženega zavarovalniškega zastopnika ni preveč izkazala, tako da bo tista „drugič zapored“ zelo težka.
OCENA: 3

Winter's Bone (Debra Granik)

Tudi to je mogoče... Najboljši Sundance film vas lahko razočara. Tako kot me je tokrat Winter's Bone. Drama si sicer lasti vse primerne pogoje za dober „Sundance“ film – od zapostavljenega in pozabljenega „Frozen River sreča Gummo“ okolja, do revne, socialne, na robu prepada živeče družine, ki v mrtvem očetu vidi še zadnjo rešitev pred prisilno izselitvijo iz svoje kolibe. Če se seveda sploh dokaže ta smrt... A kaj, ko je vse skupaj tako redko in bledo režirano, solidno vendar površno napisano in nekaj, kar iz podobnih filmov sploh nismo vajeni – slabo odigrano.
OCENA: -3

The Experiment, Les 7 jours du talion, Mine vaganti, (Untitled), Shanghai

The Experiment (Paul Scheuring)

Evo, kakšen negativen efekt lahko povzročijo ti rimejki! Po ogledu sem namreč začel imeti pomisleke o originalu in ne o tej ameriški verziji kultnega nemškega filma, v kateri se Adrien Brody in Forest Whitaker prodata v Big Brother eksperiment, kjer se igrata žandarje in roparje v ječi. Hja nič, boljše se je res izogibati tem predelavam.
OCENA: 3

Les 7 jours du talion (Daniel Grou)

Se spomnite Gerard Butlerja, kako veliko prehitro pokonča morilca svoje družine v lanskem „vsi smo ga gledali“ Law Abiding Citizen. Okej, Butler takrat ni imel časa, ker je imel neke čudne načrte z odvetniki in je zato moral operirati na hitro. Heh, ne naš kanadski prijatelj, ki si za maščevanje vzame kar sedem dni časa. Sedem dni za sedem delov Žage. Mazohistična kazen je sicer logična in zaslužena. Bikerja iz Law Abiding Citizen se spravita na ženo, tu se pedofil spravi na otroka...
OCENA: -4

Mine vaganti (Ferzan Ozpetek)

Italijanska mega uspešnica je komedija zmešnjav o tradicionalni, patriarhalni in bogati družini, kjer brata tekmujeta kdo bo prej naredil outing pred družino in kdo bo prej konvertiral nazaj v hetero. Tako lahkotno, da dovolimo celo norčevanja iz klišejev...
OCENA: -3

(Untitled) (Jonathan Parker)

Zelo inteligenten, „Sundance“ posmeh iz trenutnega pojmovanja sodobne umetnosti v New Yorku, med katere spada tudi vedno zabaven Adam Goldberg, ki nikakor ne razume, kako še z njegovim pop noisem ni uspel... ali vsaj zadržal publiko do konca svojega koncerta.
OCENA: -4




Shanghai (Mikael Håfström)

Upravičeno spregledana vohunska Lust/Caution predelava dvojice Hafström/Cusack, ki sta po solidnem 1408, tokrat poskušala prenesti klasično noir vzdušje v Šanghaj med drugo svetovno vojno. Pa se jima ni povsem posrečilo...
OCENA: +2

Rampage

Naslov: Rampage - Leto: 2009 - Država: Kanada, Nemčija - Žanr: Akcija, Krimi, Drama - Dolžina: 85 min. - Režija: Uwe Boll - Igrajo: Brendan Fletcher, Shaun Sipos, Michael Paré - imdb

Nekaj tednov pred začetkom Grossmann festivala, kamor bo zašel tudi nemški režiser Uwe Boll, sem začel dobivati grde pomisleke. Kaj pa, če temu tako-imenovanemu najslabšemu režiserju vseh časov delamo krivico? Namreč, po njegovih poraznih začetkih, se sedaj kot kuge izogibamo vse nadaljnje njegove filme. Bojimo se jih, po pravici povedano. Seveda se postavlja vprašanje – kaj pa, če se je že popravil? Vem, težko je verjeti. Kako človek sploh naj dobro snema, če pa mu je bolj važna kvantiteta kot pa kvaliteta.
Tudi lansko leto je ta deloholik zopet bil zelo dejaven. Vsi ti filmi pa so naznanjali nekaj novega. Boll je za vsaj nekaj časa pozabil na svojo kariero pretvornika računalniških igric v filme. Heh, in glej to. Rampage je njegov najboljši film posnet po igrici, katera pa nikoli ni obstajala. Ali drugače – Rampage je točno takšen, kot bi moral biti Postal.
To pa še ni vse, kar me je presenetilo. Naš Uwe je končno odrasel. Spoznal je, da svojim likom lahko da globino in da kljub tipični prvo-osebni streljačini lahko pusti prostor tudi dialogom in karakterizaciji. Boll gre celo tako daleč v novi svet, da odstrani tudi stativ od kamere, ter jo zaradi večjega realizma vzame kar v roke. Okej, njegova transformacija še tako daleč ne seže, da bi ob vsej akciji lahko začutili tudi kakšno kritiko sodobne družbe. Čeprav, tudi namen šteje.
Rampage je še vedno čista streljačina o motenem osebku, ki postane Natural Boll Killer.
Jep, Bill ima dovolj. Dovolj mu je neprijaznih kelnarc, dovolj slabo narejenih kav. Na njegovi tablici avta sicer ne piše D-Fence, je pa zato poln eksploziva, ko ga na daljinsko odpelje v polno policijsko postajo. Evo, vse je nared za ra-ta-ta rajanje po cesti. Pri tej paradi orožja pa Bil v neprebojni Darth Vader opremi ne prizanese prav nikomur. No, le upokojenskim »bingo zombijem«, katerim pa po besedah Billa itak ni več pomoči.

OCENA: +3

Carcasses

Naslov: Carcasses - Leto: 2009 - Država: Kanada - Žanr: Drama - Dolžina: 72 min. - Režija: Denis Côté - Igrajo: Jean-Paul Colmor - imdb

Vsako leto se po končanem filmskem festivalu v Torontu (TIFF) sestavi lestvica desetih najboljših kanadskih filmov tistega leta. Med temi filmi so se lansko leto tako znašli J'ai tué ma mère, Polytechnique, La Donation, Defendor… in ja, tudi Carcasses. Film označen kot »drama«, čeprav ne bi bil presenečen, če bi mi kdo na koncu rekel, da sem gledal dokumentarec.
Čudi me, zakaj Denis Cote iz tega ponujenega ni raje potegnil kar dokumentarni film. Tako bi vsaj izvedeli, kako je Jean-Paul Colmor (igra samega sebe) spravil na svoje dvorišče preko 4000 avtomobilov? Zarjavelih, odpadnih, razstavljenih, seveda. Sam pravi (ko kaj pravi), da je tukaj govora o bolezni – »nekdo svoj denar zapravi za alkohol, jaz ga za rabljene stvari«. Bolezen, ki traja že 40 let.
No, ta filma traja le dobro uro, ki pa se nam vleče, kot če bi morali vsak rezervni avtodel na tem smetišču razstaviti, očisti in popraviti. To kar Colmor počne skozi cel film. Tu ne pomaga niti zelo weirdo ideja o vključitvi oborožene grupe mladih z Downovim sindromom.

OCENA: -2

5150, Rue des Ormes

Naslov: 5150, Rue des Ormes (5150 Elm's Way) - Leto: 2009 - Država: Kanada - Žanr: Triler, Grozljivka - Dolžina: 110 min. - Režija: Éric Tessier - Igrajo: Marc-André Grondin, Normand D Amour, Sonia Vachon, Mylène St-Sauveur - imdb

Ko hčerka z bejzbolsko palico udarja po nemočnem fantu, jo njen oče hitro ustavi ter jo hkrati nahruli »Ne, nisem te tako učil. Brez nepotrebnega nasilja!«. Ali ni to vzoren oče? Za sodelavce tega taksista, za njegove sosede, in za vas, ki še ne poznate ozadja, verjetno res. No, najbolje bi bilo, če vprašamo tega ubogega fanta. Te udarce je kasiral le zato, ker je po dnevih preživetih v zaprti sobi pri neznancih, hotel le domov.
Le prošnja za telefonski klic je bila dovolj, da se mladi filmski študent znajde v krempljih religijskih fanatikov. Štorija je zopet ista. Ata, mama, otroci… vsi so psihopati. Vsi prepričani, da ustvarjajo nekaj dobrega. No, foter ustvarja še nekaj drugega, kot le pospravljanje vseh slabih na svetu.
Kanadski pisatelj Patrick Senécal, kateri je spisal podlago tudi za letošnji kanadski triler hit Les 7 jours du talion (glej napovednik - Twitter) je proti koncu popravil tisti »že videno« občutek in zaključil, kot se to za psiho-triler spodobi.
Če le namignem – še Harry Potter bi se ob tej partiji šaha posral v hlače…
Heh, sedaj vemo – nikoli ne trkaj na vrata, če se hiša nahaja v ulici brestov. Lahko odpre Freddy Krueger, lahko pa prijazni gospod Beaulieu. V vsakem primeru se ne bo dobro končalo...

OCENA: +3

La donation

Naslov: La donation (The Legacy) - Leto: 2009 - Država: Kanada - Žanr: Drama - Dolžina: 96 min - Režija: Bernard Émond - Igrajo: Marie-Soleil Corbin-Allyson, Angèle Coutu, Michel Daigle, Danielle Fichaud - imdb

Doktor Rainville je na svet pomagal pokukati skoraj celotnemu majhnemu mestu. Razmerje med njim in prebivalci tega nekoč plodnega rudarskega mesta, tako ni le na medicinski ravni, ampak predvsem na osebni in prijateljski. Doktor, ki mu pacienti zaupajo.
No, leta so svoje naredila in tako je napočil čas, ko si mora stari zdravnik poiskati zamenjavo. Jeanne Dion je zdravnica v srednjih letih. Brez otrok ali moža. Kratka praksa na tako umirjen mestu bo za njo idealna zamenjava proti hektični urgenci v Montrealu.
Režiser Bernard Émond je s tem filmom zaključil svojo trilogijo o moralnih in etničnih vprašanjih upanja, vere in zapuščine zdravnice Dionove. Vendar, tudi če filma La neuvaine ali Contre toute espérance niste gledali, vam La Donation ne bo delal težav. Pravzaprav se film začne s koncem ene zdravniške ere, v katero pa stopi zdravnica, ki se je še v njenem prejšnjem filmu ubadala s samomorom.
Če se le spomnimo na Dr. Fleischmana iz odlične serije Severna obzorja, potem vemo, da takšen oseben način prakticiranja medicine ni enostaven. Še posebej, ko se na paciente navežeš ali jih spremljaš ob njihovi dolgi bolezni, pri kateri je jasno, kako se bo končala. No, za razliko od situacije na Aljaski, ima zdravnica nekoliko bolj resne primere. Tako osebne in čustvene, da se začnejo pojavljati dvomi o poslanstvu na tujem.

OCENA: 4