Bébé(s)

Naslov: Bébé(s) (Babies)

Leto: 2010
Država: Francija
Žanr: Dokumentarni, Družinski
Dolžina: 79 min.
imdb (6,6)

Režija: Thomas Balmès
Igrajo: Ponijao, Mari, Hattie, Bayar

---------------------

Štirje svetovi (Mongolija, Namibija, ZDA in Japonska). Štirje dojenčki (Ponijao, Mari, Hattie, Bayar). Štiri različna/enaka odraščanja, od rojstva do prvega leta starosti.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -

Spominja nas na: Sound and Fury, Google Baby, Baraka

Moja ocena: ****

Kuky se vrací

Naslov: Kuky se vrací (Kooky)

Leto: 2010
Država: Češka
Žanr: Komedija, Družinski, Animirani
Dolžina: 95 min.
imdb (7,4)

Režija: Jan Sverák (Obecná skola, Kolja, Tmavomodrý svet, Vratné lahve)
Igrajo: Petr Ctvrtnícek, Oldrich Kaiser, Pavel Liska, Zdenek Sverák

---------------------

Medvedek Kooky je svoje že odslužil, zato se znajde na smetišču. A ker ima Kooky, tako kot David iz A.I., veliko srce, si tudi on želi le vrniti domov. Na poti mu pomaga starešina gozdnega Fračjega dola.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Karlovy Vary
Spominja nas na: Toy Story, Labyrinth, Where the Wild Things Are

Moja ocena: ****

Le petit Nicolas

Naslov: Le petit Nicolas (Little Nicholas) - Leto: 2009 - Država: Francija - Žanr: Komedija, Družinski - Dolžina: 91 min - Režija: Laurent Tirard - Igrajo: Maxime Godart, Valérie Lemercier, Kad Merad - imdb

Še vedno pod pozitivnem vplivu iz filma 1981 sem se v upanju na ponovno ugodno presenečenje vrgel na La Petit Nicolas. Čeprav označen kot »otroški« film, je 1981 bil namenjen predvsem odrasli publiki. Pravo nasprotje je ta francoska komedija, katera je svojo ciljno skupino lovila med mlajšimi med nami. Pri nas bi ta zadeva še najbolje delovala s kakšno dobro sinhronizacijo. Kot nadomestek standardnim risankam.
Sam film bazira na kratkih risanih satirah za katerimi stoji nihče drug kot René Goscinny, sicer avtor popularnega Asterixa ali Srečnega Luke.
Pri takšnih upodobitvah se ustvarjalci vedno odločijo za univerzalne zgodbe, kjer vsak lik iz serije dobi svojih pet minut. Tako mali Nicholas s pomočjo njegove tesne vojske šolskih prijateljev rešuje svoj status najbolj priljubljenega otroka v družini. Še vedno je namreč edinček, kar pa se čez čas misli spremeniti, ko Nicholas presliši prihodne načrte njegovih staršev.
Ne spomnim se, da bi kdajkoli prelistaval ta strip, sem pa dobil idejo za upodobitev podobnega stripa, katerega bi prav rad videl v premikajočih slikah – Titeuf. Heh, ta mali je prava zgaga.

OCENA: +2

Hachiko: A Dog's Story

Naslov: Hachiko: A Dog's Story - Leto: 2009 - Država: Srbija - Žanr: Drama, Družinski - Dolžina: 93 min. - Režija: Lasse Hallström - Igrajo: Joan Allen, Richard Gere, Sarah Roemer, Erick Avari, Jason Alexander - imdb

Osnovna premisa tega pasjega filma je čisto enostavno ter že mnogokrat videna. Mali pes zraste v velikega. Začne se kot vedno, s puppy-faceom. Kdor ne pozna tega izraza, si naj pogleda risanko Bolt, kjer super-kuža razloži pasje najmočnejšo orožje. Saj veste, ljubko faco, ki jo zna narediti le pes. Izraz v očeh, ki človeku zmehča srce. Tako kot Richard Geru, kateri se je tokrat zopet lotil rimejka japonskega filma. Hja, še z vlakom se zopet vozi, tako kot v Shall we dansu?. Ali je Gere tako nor na Japonske filme ali pa njegovo prisotnost gre pripisati režiserju Hallströmu? Bi rekel, da kar drugo… Namreč, Gere je z vlogo v filmu The Hoax (režija Hallström) deloval tako prepričljivo, kot že dolgo ne. Zato je hotel na vsak način priti do katerekoli vloge v naslednjem projektu švedskega režiserja. Pa čeprav v družinskem filmu.
Jep, če hočete “Disney” zadevo, je Hachiko prava stvar. Težave je le ena - (pazi spojler). V filmu ne umre pes, ampak lastnik. Komu pa se človek smili bolj, kot pes? Logično, nobenemu. In zato bo verjetno manj solzic pri tistih, ki se v takšnih primerih ne morejo zadržati. Bi človek dobil spomenik na železniški postaji, ker je imel rad svojega ljubljenčka? No, resnični Hachiko ga je dobil.

OCENA: 3

Race to Witch Mountain

Naslov: Race to Witch Mountain - Leto: 2009 - Država: ZDA - Žanr: Avantura, Družinski, Znanstveno-fantastični - Dolžina: 98 min. - Režija: Andy Fickman - Igrajo: Dwayne "The Rock" Johnson, Carla Gugino, Anna Sophia Robb, Alexander Ludwig, Ciarán Hinds, Garry Marshall - imdb

Nisem zdržal do konca. Zmanjkalo me je tik pred ciljem. Verjetno prevelika utrujenost, verjetno prezasedeni urnik (filmski), verjetno pa je film vseeno preveč “družinski”. Nič ne de. Kajti siguren sem, da sta se vesoljska froca s pomočjo dve odraslih zemljanov rešila pred zlobnim E.T. –jem. Siguren sem, da je taksist The Rock na koncu kušnil čedno profesorsko. In prepričan sem, da so vladni možje ostali praznih rok, pa čeprav so na tisti čarobni gori nastavili nešteto pasti.
Po testnem ogledu je bilo nekaj suma glede poceni efektov (vseeno gre za Sci-fi film). “Nič se ne bojte prijatelji”, jih je miril režiser Andy Fickman “to je vendar film za otroke, kaj pa oni vedo. Poleg tega sva skupaj z mojim Ex – Wrestlerjem posnela veliko večje sranje The Game Plan. Vseeno smo zaslužili kar nekaj denarja… in tudi če ne verjamete v kvalitete Dwayne Johnsona, je uspeh vseeno zagotovljen. Snemamo vendar rimejk!”

OCENA: -2

Night at the Museum: Battle of the Smithsonian

Ben Stiller ni nočni čuvaj. Hja, kdo pa bi rad gledal isti začetek. Ne, v drugem delu je Stiller uspešen “Tim Allen” TV prodajalec. Denarja ima kot perja. Svoj mir lahko najde le še v svojem muzeju. V muzeju, kjer ponoči ožive vse, kar je razstavljenega. Vprašanje – kako sedaj pripraviti uspešnega Stillerja nazaj v opremo nočnega čuvaja. Selitev, seveda! V Hollywood? Ne, tam ni spomenikov in muzejev. V Madame Tussauds? Ne, preveč VIP-ov, ki še živijo. Snemamo film za otroke, s katerim bi radi poučili naše najmlajše. Washington, to je pravo mesto. Mesto, kjer se je (in se še) ustvarjala ameriška zgodovina.
In kot da kavbojec Wilson in njegovi mini prijatelji nimajo s selitvijo že dovolj stresa, še sedaj ponori faraon Azaria. Končno spet prava akcija, pomisli Stiler, ter se nemudoma odpravi na pomoč. Kdo drug, če ne on. Čaka ga pravi spopad, kajti ameriška zgodovina je bogata. Vsak se ima pravico izpovedati. Od generala Custerja, pilotke Amelia Earhart, Napoleona ali Al Capona.
Nepotrebno nadaljevanje z mnogo improvizacijskih situacij, kjer mnogo likov ostane bledih oz. zbrisanih iz spomina po treh minutah. Shawn Levy, je hotel posneti komedijo, ki pa to v skoraj nobenem primeru ni. Je le otroški film, ki nam jasno pokaže, da ima predsednik v tej državi še vedno glavno besedo. R: Shawn Levy

OCENA: -2

Un été sans point ni coup sûr

Naslov: Un été sans point ni coup sûr - Leto: 2008 - Država: Kanada - Žanr: Družinski, Drama - Dolžina: 104 min. - Režija: Francis Leclerc - Igrajo: Patrice Robitaille, Pier-Luc Funk, Jacinthe Laguë, Roy Dupuis - imdb

Kdo bi razumel ta bejzbol? Američani ga ljubijo, mi ga pa preziramo. Kaj pa Kanadčani? Kot ga pri nas ni čez nogomet, ga v Kanadi ni čez hokej… Pa vendar se je tudi v Kanadi leta 1969 igral bejzbol. Ko so Američani bili preveč zaposleni s pristankom na luni ali z Woodstockom, je 12–letni fant Martin, živeč v Quebecu imel misli le pri bejzbolu. Pri pravem ameriškem ponosu.
Zgodba je zelo tipična ameriška. Tako zelo, da če bi ta film nastal v Hollywoodu, bi ga pozabili že naslednji teden. Sedaj ga bom čez dva…
Martin bi se rad čez poletje pridružil ekipi, katere trenira neka bivša legenda. Saj veste – zelo aroganten, stvari jemlje zelo resno, pravi profi pač. In ker se stvari jemljejo resno oz. jemljejo se samo najboljši, ostane naš Martin ob igrišču. Seveda njegov oče, staromoden možakar poln ponosa, tega ne more kar tako dovoliti, zato ustvari svojo ekipo, katero bo treniral. Ekipo luzerjev torej. B – tim. Kako pa gre dalje, pa tako že veste.
Na srečo, se pri filmu nismo veliko ustavljali na samem igrišču. Francis Leclerc je imel povedati tudi kaj o odnosih med očetom in sinom, pa razmerju med Martinovimi starši, kjer pa si režiser ni upal kopati globlje.
Prijeten feel-good družinski film, poln nostalgije in zimzelene glasbe, še posebej, če do danes niste gledali še nobenega bejzbolskega filma.

OCENA: -3

Bedtime Stories

Ne moreš primerjati Čuke s Pink Floydi. Enostavno ni fer. Ribič Pepe ali Zvočnik na pločnik sta pesmi narejene za otroke in otrokom je takšna glasba všeč. Ne moreš potem govoriti o slabi glasbi, če pa je izpolnila svoj pomen. Tudi Bedtime Stories je narejen za otroke. Tam nekje za isto starostno skupino kot pesmici Krokodilčki in Ringa raja.
Adam Sandler je hišnik v “svojem” hotelu. Njegov foter je namreč bil lastnik originalnega hotela, preden ga je prodal, sinek pa še vedno ni prišel dlje kot od mojstra zamenjave žarnic. Svojo priložnost še čaka… Dočakal pa je delo varuškine svojih nečakov. Pa še to le kot pripovedovalec zgodbic za lahko noč. Ampak to mu gre dobro od nog. Tako dobro, da domišljija postaja realna.
Še vedno pa mi ni jasno, kako lahko nekateri odrasli ljudje cele noči (trezni!) plešejo na Čuke? Mar to pomeni, da je Bedtime Stories njihov prvi kandidat za oskarja? R: Adam Shankman

OCENA: -2

Marley & Me

Kakšen je to družinski film, kateri v vseh trailerjih izbriše kar tri otroke, ki v filmu nastopajo čez eno uro?
- to je predvsem pasji film.
Kakšen pa je potem to pasji film, kjer pes 95% filma gre na živce gledalcu, Anistonki in onemu, ki ima rit namesto nosa?

Sporočilo filma: če hočeš imeti rad svojo domačo žival, si nabavi na pol mrtvega psa. R: David Frankel

OCENA: +1