HRT in korejski film

Zelo zanimiv prispevek hrvaške televizije o fenomenu imenovanem "korejski film".

Tedenska izbira (15)

Bir zamanlar Anadolu'da

Kaj povedati o filmu dolgem slabe tri ure, ki se ne more pohvaliti niti z ambiciozno zgodbo. Da je dolgočasen? Niti malo, zdel se mi je celo prekratek. In če sem ravno pri »kratkem« … nekateri vidijo material le za kratki film, kaj šele epski, kot ga je posnel turški mojster Nuri Bilge Ceylan (Üç maymun, Iklimler, Uzak). Možno, ampak takrat ne bi dobili najboljši turški film vse časov, še boljšega od vojaškega Nefes. Na lanskem Cannesu je osumljenec, ki se ne more spomniti kam je zakopal svoj žrtev in se zato (skoraj v real timeu, dobra polovica filma se dogaja ponoči) s četo zaspanih in izmučenih predstavnikov zakona vozi po stepah Anatolije, že prepričljivo prepričal festivalsko žirijo, ki mu je nagrado žirije tudi namenila, sedaj pa se je spravil še na »tujejezično« akademijo. Držim pesti. (FILM TEDNA)

Kill List

Takole sem komentiral pod recenzijo filmskega kotička: “Joj, kakšna škoda za zadnjo tretjino. Kot če bi začel gledati drugi film, ki ga je režiral neki C-horor navdušenec. Očitno se Wheatley ni dovolj zavedal svoje kvalitete v razvoju likov in atmosfere, se bal, da bo za dober film zgodba o dejanski "kill listi" premajhna, premalo šokantna …” Popravil bi se le toliko: ne le bal, v pohlepnem lovu na kultni status filma, je dvema hitmanoma na vsak način hotel vriniti sam »kult«. 6 nominacij za britanske neodvisne nagrade.

Traktor, ljubezen in rock'n'roll

 

Če je Feri Lainšček že v romanu uporabil »Bosanca v Prekmurju«, je to storil v upanju, da bo zgodbo nekoč posnel prav Đurić. Verjamem da ni, zato je potem to bila le še ena stvar, ki si jo je Đuro moral prirediti za svoj primer. Tako kot poceni, minutne štose, kjer so svojo priložnost dobili vsi Đurovi osebni prijatelji. Vseeno, tako režiserju, kot scenaristu ne smemo zameriti. Oba sta svoj izdelek sicer nameraval skriti pred javnostjo, kar jima je tudi nekaj let uspevalo, vse dokler ni ljudstvo izrazilo svojo željo, kot to rad reče naš predsednik države. Heh, brez politike danes pač več ne gre, kar je verjetno razlog, da je zgodba postavljena 50 let nazaj. V čase, ko se ljudje niso navdihovali s politiko, ampak s traktorjem (Steyer – 60 konjev), ljubeznijo (Đuro + Tanja) in rock'n'rollom (s temi komadi bi Langa zmagala na Emi). Ne, ni vse tako hudo. Je tudi simpatično, sproščeno gledljivo, predvsem pa slovensko. To pa je za Đura najbolj pomembno.

The Innkeepers

V svojem prejšnjem filmu se je Ti West poklanjal grozljivkam iz poznih 70-ih in začetkov 80-ih. The House of the Devil je bil zadetek v polno, ne glede na predvidljivost oz. pomanjkanje domišljije. Tudi The Innkeepers je po svoje poklon. Poklon trenutno popularnim paranormalnim srhljivkam z duhovi. Problem je seveda, da pametne srhljivke trenutno ni, torej je The Inkeepers slabi rimejk še slabšega originala. Homage se je spreobrnil v parodijo. Če ne to, pa se je pojavil vsaj 20 let prehitro, česar pa ne bi mogel reči za začetek spooky elementov v tem filmu. Dobro no, tudi v odsluženem Shining hotelu se dolgo v film ni zgodilo nič, pa to vseeno ni vplivalo na srhljivo atmosfero. Sicer pa, kako naj sploh primerjam dva receptorska para-geeka z Nicholsonovo družino? Nemogoče, Here Comes Boring!

The First Grader

Čisto pričakovano, po predvidljivih, predvsem pa previdnih poteh se potepa ta »resnična zgodba s sporočilom«. Nisem še gledal filma, kjer bi se 84 letni starec želel vključiti v osnovno šolo, v želji do učenja branja in pisanja, pa vendar se ne morem znebiti občutka, da sem to že vse nekje videl. Ne ravno v kenijskem filmu, sigurno pa je film prihajal iz Afrike. Od tam, kjer (so) divjale državljanske vojne.

Sseo-ni

 

Pozor, Cosmopapi opozarja! Odsvetujem ogled frustriranim ženskam v srednjih letih, ki še vedno živijo v preteklosti in sanjajo o prihodnosti – prihodnost pa je že sedanjost! Možnost samomora je enostavno prevelika. Prav tako odsvetujem ogled vsem ostalim normalnim ženskam, ki se bojijo le za svojo perfektno šminko ali pa v žepu nimajo dovolj velikega števila robčkov. Sunny, korejski boxoffice hit, namreč vsebuje preveliko količino sentimentalnosti, odmerek kičaste žajfnice pa se premika na meji dovoljenega.  Kljub možnim stranskim učinkom, vam zdravnik Cosmo vseeno toplo priporoča ta, na trenutke tudi zelo zabaven in skrajno otročji, reunion odraslih žensk, prej znanih kot Cluelles Mean Girls from Grease!

Tedenska izbira (8)

 Cave of Forgotten Dreams

Kot zapriseženi ljubitelj tega žanra, se Werner Herzog vsako leto zateče tudi k dokumentarcem. Starca fascinirajo nedorečene zgodbe, novi podvigi in odkritja in pri tem se ne sramuje niti svojega nemškega naglasa, ki ga v vlogi pripovedovalca vedno zaslišimo v njegovih filmih. Tokrat nas Herzog povabi v francosko jamo, kjer se nahajajo najstarejše poslikave na svetu, stare dobrih 30.000 let.  A le za kratko, jama je namreč tako strogo zaščitena, hermetično zaprta, gibalno omejena, da Herzogu ni uspelo posneti dovolj zanimivega materiala. Vsi znanstveniki pa so preveč obsedeni s poslikavami, kot pa s filmom. Vsaka minuta pred kamero, je za njih minuta manj pred konji, mamutom ali jelenom. Same umetnosti neandertalca sicer ne boste nikoli videli (za turiste zaprto), je pa zato posneto v 3D. ****

Hodejegerne

 

 Režiser Morten Tyldum je nazadnje snemal eno epizodo Varga Veuma (aha, od tod mi je znana ta faca iz novega The Thing), norveško inačico superherojskega smrtnika v obliki privatnega detektiva, ki se zmeraj najde v najgloblji godlji iz katere se potem magično tudi reši. Na kratko, Lovec na glave (moj prevod) bi lahko bil del te popularne serije. Od vizualnega TV feelinga, pa do nižjerazrednih štosov reševanja problemov. Tudi zapleti (in razplet) so posneti v taktu (konec mora biti pred večernim dnevnikom), številu (gledalec med ogledom ne sme preklopiti) in koncem (pričakujte nadaljevanje), kot če bi gledali poceni TV kriminalko. No, Norvežani ( + zagriženi ljubitelji Millenium trilogije) so, jasno, navdušeni. ****

Go-ji-jeon

 

 Tehnično The Front Line-u (international prevod) ne gre očitati. Tako bi moral zgledati Hamburger Hill, kjer se prav tako bojujejo za košček nekega hriba. Le vojna je druga… Bolj mu očitam povezanost do glavnih likov, pa čeprav je ta streljačina dolga kar 133 min. V tem času pa ja vzljubimo kakšnega Korejca. Niti ne, kar je po svoje zopet dalo pričakovan epilog. Kar ne maramo zahodnjaki, dajo vzhodnjaki na listo za tujejezičnega oskarja. Tako bo J. Koreja tudi tokrat ostala brez nominacije. ****

Our Idiot Brother

 

 Tega sem pred tedni hotel predstaviti pod »prvo sliko«, z naslovom: »poglejte kaj novega nam prinašajo producenti filmov (po vrsti nazaj) Jack Goes Boating, Away We Go, Is Anybody There?, Sunshine Cleaning, Chop Shop, SherryBaby, Little Miss Sunshine, Everything Is Illuminated.» Kar pomeni, da ti ljudje v vseh teh letih še niso posneli slabega/povprečnega filma. Vse je govorilo v prid novem neodvisnem (tudi Z. Deschanel) biseru, le Paul Rudd kot butjeni hipi=kot igralec ne. Prav sem imel, kar pa ni samo Ruddova krivda. Krivda je tudi v scenariju, ki je za podlago uporabil Hannah and Her Sisters, Lovely & Amazing in Happiness, potem pa v to sestrsko zmešnjavo po nepotrebnem vrinil idiotskega brata. ****

Un cuento chino

 

 Velezvezdniku argentinskega filma Ricardu Darinu (še danes se ni prodal v Hollywood) ni težko igrati niti človeka, ki ga nihče ne mara. Ali bolje, človeka, ki ne mara nikogar. Darin je tokrat osamljen lastnik majhne elektro trgovine, ki za svojimi dobavitelji vedno pedantno preverja dobavljene količine, svoji edini ljubezni ne vrača naklonjenost, prosti čas pa zapravlja na pokopališču. Vse do trenutka, dokler mu z neba v naročje (skoraj dobesedno) pade izgubljen Kitajec, katerega Darin, kot izgubljeno mače, vzame k sebi domov. Kar sledi, je klasično nič-ne-razumem-kaj-govoriš mantranje, ki bi se skoraj končal z besedo »Morgen« (glej letošnjega romunskega kandidata za oskarja). Tragična komedija, ki ni ne žalostna, ne smešna. ****

The Debt

 Film tedna more biti, česar pa mi zgoraj omenjeni kandidati niso uspeli ponuditi. Zato bom dodal film, ki ga zaradi večjega budgeta, nekaj znanih imen, ter predvsem režiserja Johna Maddena (Shakespeare in Love, Captain Corelli's Mandolin, Proof…) na tem blogu nisem nameraval izpostavljati. Pa ga vseeno moram. Že zaradi tega, ker gre za odličen film. Za najboljši Maddenov do danes. Mogoče je k temu krivo moj nerazumljivi simpatični odnos do »Mosad« (izraelska tajna služba) filmov. Namreč, zelo podcenjeni Black Sunday (1977) mi je odličen film, Munich pa celo eden najboljših, kar sem jih gledal (le Sandlerjev Zonad mi je malo slabši;). Mogoče tičijo razlogi za navdušenost nad The Debt res samo pri meni. Lahko pa preverite, sam ga namreč po vohunsko priporočam. Uf, Jesper Christensen (doktor) je pravi! **** (FILM TEDNA)

Napovednik: Mai wei

Ste se mogoče že naveličali šablonskih maščevanj nasilnih Korejcev? Njihovih mrkih pogledov, nadrealističnega medsebojnega pikanja s hladnim orožjem ali čudaških likov, pri katerih nikoli ne uganeš kdo je sploh dober in kdo igra negativca? Jaz sicer ne, a kopija kakšnih Bratov v vojni ne bi bila slaba. Prihajajoči blockbuster My Way ni le klasični epsko-patriotski vojni film, ampak je tudi delo človeka, ki je režiral prav omenjeni Taegukgi hwinalrimyeo. Po sedmih letih suše se Je-gyu Kang (Swiri) torej vrača, pot njegovih junakov pa bo vodila vse do Normandije. Korejci med dnevom D?

Tedenska izbira (2)

Hwanghae (The Yellow Sea)

Drugi film Hong-jin Naja (Chaser) me ni razočaral. O kakšni kvalitetni reprizi režiserjevega prvenca nisem niti pomišljal, nisem si niti upal. Sem pa molil za odlično režiran, pametno spisan, spretno in duhovito posnet, nadpovprečen korejski epski (dolg kar 157 minut) film. In to sem tudi dobil. Top 10 leta 2011. ****

Don't Be Afraid of the Dark

Ta je še pred časom kar obetal (imdb ocena ter razne insajder kritike). Verjetno zaradi tega, ker ga še nikjer ni bilo moč videti. Obetal je Guy Pearce, dvomili smo v Katie Holmes. Obetal je scenarist Guillermo del Toro, dvomili smo v režiserja Troya Nixeya. Obetala je zgodba/videz a la Panov labirint, dvomili smo v originalnost in proračun… Na koncu, so se na žalost dvomi uresničili, le puhla Katie Holmes je bila boljša od smešno slabega Pearcea. ****

Almanya - Willkommen in Deutschland

Ta nemški hit film leta (logično) me je spominjal na drugi del East is East, ki je letos izšel pod naslovom West Is West. Tudi tam se patriarhalni gastarbajter odloči naučiti svoje potomce od koder prihajajo, jim spomniti na domače korenine. Med tem pa smo seveda priča obveznemu skoku nazaj, v čas, ko se je reklo: »guten tag, Nemčija«. Ja, tako kot v Solinu, le da tukaj Italijane zamenjajo Turki. Pa saj sem rekel »logično«. ****

Terri

John C. Reilly poleg Cyrusa sreča še Terrija. Pravzaprav je Terri le nekaj let mlajša verzija Cyrusa. Ista teža, isti karakter, ista izoliranost od ostalih… in seveda isti čudak, ki ga težko sprejme celo sam Reilly. Sundance – tekmovalni program. ****

Les femmes du 6ème étage (The Women on the 6th Floor)

Ta francoski film, ki si bo ga moč pogledati tudi na letošnjem Liffu, bi lahko bil tudi Le locataire. Pa ni, ista je le stara stavba z obvezno »vratarko« na hodniku. Lahko bi bil tudi La comunidad. Pa ni, iste so le španke, ki namesto kovčka polnega denarja iščejo le srečo, denar in dobrega gospodarja. Aha, potem pa bi lahko bil The Remains of the Day? Eh, pozabil sem omeniti, da tukaj gre le za tipično francosko, lahkotno romantično komedijo. ****

Melancholia

Še vedno zagovarjam teorijo, v kateri se poroka med psihično labilno Kirsten Dunst (palma v Cannesu) in tiho-kot-rit ženinu, v resnici sploh ni zgodila. Mislim se je, vendar le zaigrano, organizirano s strani Dunstonove sestre in njenega moža. Zakaj? Mogoče zaradi tega, da si Kirsten D. vsaj malo zbega misli. Kajti, »že od nekdaj je vedela«, da prihaja konec sveta. **** 

Toast

Če bi to bila vsaj zgodba tistega, ki je v toastu našel podobo Jezusa… Ne, toast je le nekaj, kar otrok delavskega razreda najde vsak dan na svojem krožniku. Čeprav je tako nadarjen za kuhinjo, kot podgana v Ratatouille, ga strogi oče uči drugače. Vse dokler se ne pojavi Helena Bonham Carter, ki zopet boleha za igralsko hiperaktivnostjo. Nostalgični spomin v stilu veliko boljšega Sixty Six. ****

The Human Resources Manager

Eran Riklis ni kar neko ime. Za sabo ima namreč dva zelo dobra filma. The Syrian Bride in Etz Limon. Prav zaradi tega mi je čudno, da je tokrat ostal tako neopazen. Pa čeprav je skasiral nagrado za najboljši izraelski film leta in se kasneje potegoval za tujejezičnega oskarja. Njegov road film od Izraela do Romunije, kamor naj bi neki sindikalist šel pokapat njihovo delavko, se je ljudem zdel pač nič posebnega. Tudi meni… ****

The Ledge

Zaradi ogromne stopnje depresivnosti in poskusa samomora, bi človek pomislil, da je govora o slovenskem filmu. Skozi celoten film upamo, da vzroki za poskus samomora, mladeniču ne tičijo v ženski. Še posebej ne v ženski, ki jo je spoznal pred kratkim. Veliko bolj bi bilo verjetno, če bi z mladeničem na robu pogube, zamenjal policist T. Howard. Njegove osebne težave so veliko bolj pretresljive. No, za razliko od slovenskega filma, pa se ameriški vsaj končajo srečno. Ali pa tokrat ne? ****

La nostra vita

La nostra vita spada pod stari greh, ki sem si ga moral ogledati. Že zaradi tega, ker je Elio Germano lani prejel zlato palmo, za svojo vlogo vdovca in očeta treh otrok. Nekaj pričakovanih momentov, nekaj žalostnih, nekaj romantičnih… Veliko ne bi zamudil. ****

Tedenska izbira

V prihodnje se bom zopet vrnil k staremu, že preverjenemu načinu objavljanja. Tako bom spet objavljal novice o prihodnjih indie izdelkih, novih napovednikih ali prvih slik težko pričakovanega filma. Vmes bo prostora še za kratko priporočilo o vikend filmih na TV-ju, kakšnemu kratkemu filmu, novic s festivalov, top 10 lestvici določene zvrsti ali le za spomin na spregledano/pozabljeno klasiko. Seveda pa ne bom pozabil na opis zadnjih gledanih filmov, tedensko poročilo x5. Zaradi zamujenega objavljanja bom tokrat v treh delih razdelil 30 filmov, ki so tako ali drugače zaznamovali moja zadnja dva filmska meseca.

Le gamin au vélo (The Kid with a Bike)

Nič novega na relaciji bratov Dardenne. Njune zgodbe so še vedno minimalne, enostavne ter predvsem življenjske. In ja, nič kaj prida vesele. Tako kot ta, kjer oče noče več videti svojega sina s kolesom, ta pa najde zatočišče pri neki neizkušeni samici. ****

Ovsyanki (Silent Souls)

Če zopet omenim minimalizem, pa tokrat res mislim dobesedno. Še najbolj živa v tem ruskem road filmu, ki je med drugim pobral kar nekaj nagrad v Benetkah, je mrtva žena, katero njen tradicionalni mož pospremi na zadnjo pot. ****




The Guard

To vemo že vsi: film, v katerem se pojavi tudi Katarina Čas, kot hrvatica na
lovu za vizo. Ne se bati, slovenska naveza ne pokvari filma, niti ga ne
izboljša. Za kaj takega je B. Gleeson enostavno preveč dober, ko s svojim
črnim buddyem Cheadlom, lovi intelektualne (ni hec) prekupčevalce mamil. ****



Snowtown

Kaj dobrega ravno ne bom povedal, če povem, da mi je ta resnična zgodba o psihopatskem serijskem morilcu celo boljša od zelo podobnega Animal Kingdom. AK mi pač ni tako sedel, kot bi mi lahko, kot sem upal. Zato pa si nisem kaj dosti obetal od tega filma, heh, in že je tu najboljši avstralski film leta. ****

Win Win

Ob Thomasu McCarthyu (The Visitor, The Station Agent) lahko vedno pričakujemo le eno. Zelo dober film, nikakor pa ne najboljši film leta. McCarthy je ziheraš. Tipični indie dramaš, ki nikoli ne pove preveč, ki svojim igralcem da zanimive like in ki raje vse skupaj hitro konča, še preden postane dolgočasno. Tam v Belgiji (glej prvi film zgoraj) je baba herbala kolesarja, tukaj si ded (Giamatti) nabavi rokoborca. ****

A-i-deul... (Children...)

Začetnega stavka "posneto po resničnih dogodkih" sploh več ne zaznavam. Ga sprejmem kot nujen ritual, kakor "screenplay by" ali "directed by". To pač na filmu mora biti. Ampak hej, "resnična zgodba o petih fantih, ki so sredi belega dne za vedno izginili neznano" te pa pritegne. Še bolj, če je to posneto tako maestralno, kot se to dogaja s filmom dokaj neznanega režiserja Kyoo-man Leea. ****

Rundskop (Bullhead)

Nekateri ga že vidijo kot letošnjo Gomoro, čeprav se veterinarska mafija seveda ne more kosati s špagetarsko mafijo. Prav zaradi tega se Michael R. Roskam v svojem prvencu raje odloči za večje posvečanje le enemu izmed teh rejcev bikov, ki pa je svojo pravo bikoborbo doživel že v rani mladosti. Posledice pa logično nosi še danes. Resen kandidat, da Belgiji prinese tujejezično nominacijo. ****

Morgen

"Morgen, Morgen..." pravi romunski kmečki človek prestrašenemu prebežniku iz Turčije, ki se je izgubljen zasidral v obmejni vasici in ki bi se rad na vsak način, ter čim hitreje odpravil naprej proti Nemčiji, kjer ga že čaka njegov sin. Človek, katerega nihče ne razume, je imel srečo v nesreči. Sina je zgrešil za 1000 kilometrov, je pa zato našel sorodno dušo. In to dobro, simpatično dušo. ****

Drive

Vse dobrega so tem favoritu letošnjega leta (tudi na Cannesu) že rekli Goodfella, Paucstadt in Filmoljub. Zato brž na njihove bloge, prebrat recenzije, ki so napisane, kot se za ta art transporterski film tudi spodobi. Jaz sem se počutil močnega le za komentar, kjer sem izpostavil tempo, atmosfero, pristnost ter tajming. ****

The Music Never Stopped

Davno ločena očeta in sina združi tumor (oz. škoda, ki je od njega ostala) in pa ljubezen do glasbe. Sundance hitič me je spominjal na nedavni Music Within, zato me tudi ta ni razočaral. Okej, pa tudi dejstvo, da je pisan na kožo obsedencem s glasbo. ****

Kim-bok-nam Sal-in-sa-eui Jeon-mal

Naslov: Kim-bok-nam Sal-in-sa-eui Jeon-mal (Bedevilled)

Leto: 2010
Država: Južna Koreja
Žanr: Krimi, Triler, Drama
Dolžina: 115 min.
imdb (7,6)

Režija: Jang Cheol-so
Igrajo: Min-ho Hwang, Min Jei , Lee Ji-eun

---------------------

Mestno dekle si hoče odpočiti na otoku, kjer je nekoč odraščala. Zaradi krutega obnašanja vaških fantov do njene prijateljice s hčerko, se bo na tem dopustu vse prej kot odpočila.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Cannes
Spominja nas na: The Wicker Man, Dorothy Mills

Moja ocena: ****

This Man

Naslov: This Man (The Man from Nowhere)

Leto: 2010
Država: Južna Koreja
Žanr: Akcija, Krimi, Triler
Dolžina: 119 min.
imdb (8,0)

Režija: Jeong-beom Lee (Yeolhyeol-nama)
Igrajo: Bin Won, Sae-ron Kim, Hyo-seo Kim

---------------------

Pri reševanju deklice izpod rok mafijcev, gre maščevalec čez trupla...

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Blue Dragon (najdonosnejši korejski film leta)
Spominja nas na: A Bittersweet Life, Man on Fire, Leon

Moja ocena: ****

Ui-hyeong-je

Naslov: Ui-hyeong-je (Secret Reunion)

Leto: 2010
Država: Južna Koreja
Žanr: Drama, Triler
Dolžina: 116 min.
imdb (7,2)

Režija: Hun Jang (Yeong-hwa-neun yeong-hwa-da)
Igrajo: Kang-ho Song, Dong-won Kang, Yun-seo Choi

---------------------

Severnokorejski vohun se spoprijatelji z bivšim agentom južnokorejske obveščevalne službe. Kar ve eden, ne ve drugi, oba pa poznata pravo identiteto/zgodovino svojega prijateljstva . Kdo bo naredil naslednji korak?

----------------------

Filmski festivali in nagrade: "The Blue Dragon" nagrada (naj korejski film leta)
Spominja nas na: Gongdong gyeongbi guyeok JSA, The Devil's Own

Moja ocena: ****

Akmareul boattda

Naslov: Akmareul boattda (I Saw the Devil)

Leto: 2010
Država: Južna Koreja
Žanr: Triler, Krimi
Dolžina: 144 min.
imdb (8,0)

Režija: Ji-woon Kim (A Tale of Two Sisters, A Bittersweet Life, The Good, the Bad, the Weird)
Igrajo: Byung-hun Lee, Min-sik Choi, Gook-hwan Jeon
---------------------

Če bi filmi lahko trajali tedne, potem bi psihopatski morilec res trpel 10.000x več, kot umorjena policajeva zaročenka, katero morilec razreže v svoji garaži. Ker pa so filmi dolgi le (zelo hitro minljivi) dve uri, bo zato zaročenec svojo obljubo maščevanja le nekoliko omilil.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -
Spominja nas na: The Chaser, Hana-bi, Memories of Murder

Moja ocena: ****

Shi

Naslov: Shi (Poetry)

Leto: 2010
Država: Južna Koreja
Žanr: Drama
Dolžina: 129 min.
imdb(7,9)

Režija: Chang-dong Lee (Peppermint Candy, Oasis, Secret Sunshine )
Igrajo: Jeong-hee Yoon, Da-wit Lee, Nae-sang Ahn

---------------------

Tudi ko se osamljena in nekoliko dizorientirana babica udeleži tečaja poezije, ne bo našla tako lepih besed, ki bi odgnale težave z njenim problematičnim vnukom in vse bolj prisotno Alzheimerjevo boleznijo. Ali pač?

----------------------

Filmski festivali in nagrade: Cannes, LIFFe
Spominja nas na: Madeo, Lola

Moja ocena: ****

Pohwasogeuro

Naslov: Pohwasogeuro (71: Into the Fire)

Leto: 2010
Država: Južna Koreja
Žanr: Vojna, Drama
Dolžina: 120 min.
imdb(6,8)

Režija: John H. Lee (A Moment to Remember)
Igrajo: Seung-won Cha, Sang-woo Kwone, Seung-hyeon Choi, Seung-woo Kim

---------------------

Korejska vojna. Skupina vojno-neizkušenih študentov epsko brani svojo zadnjo postojanko pred številčnejšimi komunisti.

----------------------

Filmski festivali in nagrade: -
Spominja nas na: Taegukgi hwinalrimyeo (Brotherhood)

Moja ocena: ****