Naslov: Viyon no tsuma (Villon's Wife) - Leto: 2009 - Država: Japonska - Žanr: Drama - Dolžina: 114 min. - Režija: Kichitaro Negishi - Igrajo: Takako Matsu, Tadanobu Asano, Shigeru Muroi - imdb
Kako znani so Japonci po svojih otkačenih in bizarnih filmih, tako močno po drugi strani zopet pretiravajo s svojo značilno in tradicionalno senzualnostjo, čustvenostjo in melodramo. Viyon no tsuma je eden izmed tistih »ženskih« filmov. Tako miren, pozoren in tih, da bi se celo ustrašili, če bi kdo vsaj malo povzdignil glas. Pravzaprav je film oda japonski ženski. Vedno ljubeča, strežna, prijazna in poslušna ženska, ki pa se nam bolj smili, kot pa pozitivno priljubi.
Saj je lepo, če je ženska predana, ampak to dekle v filmu Kichitaro Negishija gre nekoliko predaleč. Njen mož jo vara, se zapija in ja, tudi krade. Velike vsote smukne kar nekemu gostilniškemu paru, kamor se je mesece zastonj spravljal zapijat. In da to ne bo dovolj, je tale zguba tudi umetnik. Pesnik, bolje rečeno. Kar pomeni – njegova duša trpi. Kaj takega pa lahko pozdravi le samomor.
No, vse te težave ne motijo njegovo ženo, ki hodi ta nabrani dolg moža pridno odplačevat s trdim delom. Kot kelnarca, kar pa logično nanese nekaj dodatnih snubcev. Ampak kot že rečeno – to je oda najboljšim ženskam na svetu – vernim Japonkam.
Bolj izkušeni ljubitelji japonskega filma bodo v filmu prepoznali nekaj znanih obrazov, kar je privedlo tudi do nekaj domačih filmskih nagrad. Seveda, film se dogaja le leto dni po izgubljeni drugi svetovni vojni, zgodba pa na hraber način dokaže – ne, Japonci niso izgubili svojega ponosa.
OCENA: 2
Kako znani so Japonci po svojih otkačenih in bizarnih filmih, tako močno po drugi strani zopet pretiravajo s svojo značilno in tradicionalno senzualnostjo, čustvenostjo in melodramo. Viyon no tsuma je eden izmed tistih »ženskih« filmov. Tako miren, pozoren in tih, da bi se celo ustrašili, če bi kdo vsaj malo povzdignil glas. Pravzaprav je film oda japonski ženski. Vedno ljubeča, strežna, prijazna in poslušna ženska, ki pa se nam bolj smili, kot pa pozitivno priljubi.
Saj je lepo, če je ženska predana, ampak to dekle v filmu Kichitaro Negishija gre nekoliko predaleč. Njen mož jo vara, se zapija in ja, tudi krade. Velike vsote smukne kar nekemu gostilniškemu paru, kamor se je mesece zastonj spravljal zapijat. In da to ne bo dovolj, je tale zguba tudi umetnik. Pesnik, bolje rečeno. Kar pomeni – njegova duša trpi. Kaj takega pa lahko pozdravi le samomor.
No, vse te težave ne motijo njegovo ženo, ki hodi ta nabrani dolg moža pridno odplačevat s trdim delom. Kot kelnarca, kar pa logično nanese nekaj dodatnih snubcev. Ampak kot že rečeno – to je oda najboljšim ženskam na svetu – vernim Japonkam.
Bolj izkušeni ljubitelji japonskega filma bodo v filmu prepoznali nekaj znanih obrazov, kar je privedlo tudi do nekaj domačih filmskih nagrad. Seveda, film se dogaja le leto dni po izgubljeni drugi svetovni vojni, zgodba pa na hraber način dokaže – ne, Japonci niso izgubili svojega ponosa.
OCENA: 2
Ni komentarjev:
Objavite komentar