Naslov: Heartless - Leto: 2009 - Država: VB - Žanr: Drama, Fantazijski, Misterij, Grozljivka - Dolžina: 114 min. - Režija: Philip Ridley - Igrajo: Jim Sturgess, Clemence Poesy, Noel Clarke, Joseph Mawle, Luke Treadaway, Ruth Sheen - imdb
To se zgodi, če si režiser vzame preveč časa med svojimi filmi. V letih se nabere enostavno preveč idej. Minilo je 14 let, od kar je Philip Ridley (The Reflecting Skin) posnel svoj zadnji film. Od kar je rekel – „tako, s The Passion of Darkly Noon sem končal. Moj naslednji film pa bo socialna drama…ne, grozljivka… ne misteriozna fantazija… ne, najboljša bo kar surealnost, ki potem vse žanre posledično izniči". Kar se potem iz tega na koncu izcimi, je po navadi še najbolj podobno komediji.
Dobro no. Priložnost za smeh smo v Heartless imeli le enkrat. Ko se na vratih pojavi odlični »Weapons Man«, ki pride pokasirat usluge njegovega šefa, kateri je pred tem ponudil vse, kar si je sramežljivi Jim Sturgess lahko zaželel.
Hja, mladenič pa si ni zaželel oživitev tako ljubljenega očeta ali vrnitev nedavno umorjene matere… Nope, Sturgess hoče lepoto. Radiranje velikega madeža na njegovi faci. Izbris sramu, ki ga je vso življenje potiskal v izoliranost. Takšna usluga »novega življenja« pa se lahko zaračuna le z umorom. Ta pa mora biti storjen na način, ki bo naslovu filma dal pomen.
Kolikor se sam spomnim, me med filmom ni zmanjkalo (beri – zaprl utrujene očke) za več kot pet minut. Premalo, da bi kaj zamudil. Vseeno pa mi na koncu ni bilo vse jasno. Kakšen vpliv je pri vsem tem imel Sturgessov mrtev oče? Pomen novega soseda, ki se je v zgodbo tako glasno prilizal, potem pa čisto potihnil? Ognjeni napad na Sturgessa in njegovo mamo je bil tako amatersko posnet, da bi se lahko dogajal samo v sanjah. Ali pa se je zopet vse dogajalo v domišljiji glavnega protagonista, ki je svojo trpljenje že zdavnaj končal, ko si je porezal žile na roki.
OCENA: +2
To se zgodi, če si režiser vzame preveč časa med svojimi filmi. V letih se nabere enostavno preveč idej. Minilo je 14 let, od kar je Philip Ridley (The Reflecting Skin) posnel svoj zadnji film. Od kar je rekel – „tako, s The Passion of Darkly Noon sem končal. Moj naslednji film pa bo socialna drama…ne, grozljivka… ne misteriozna fantazija… ne, najboljša bo kar surealnost, ki potem vse žanre posledično izniči". Kar se potem iz tega na koncu izcimi, je po navadi še najbolj podobno komediji.
Dobro no. Priložnost za smeh smo v Heartless imeli le enkrat. Ko se na vratih pojavi odlični »Weapons Man«, ki pride pokasirat usluge njegovega šefa, kateri je pred tem ponudil vse, kar si je sramežljivi Jim Sturgess lahko zaželel.
Hja, mladenič pa si ni zaželel oživitev tako ljubljenega očeta ali vrnitev nedavno umorjene matere… Nope, Sturgess hoče lepoto. Radiranje velikega madeža na njegovi faci. Izbris sramu, ki ga je vso življenje potiskal v izoliranost. Takšna usluga »novega življenja« pa se lahko zaračuna le z umorom. Ta pa mora biti storjen na način, ki bo naslovu filma dal pomen.
Kolikor se sam spomnim, me med filmom ni zmanjkalo (beri – zaprl utrujene očke) za več kot pet minut. Premalo, da bi kaj zamudil. Vseeno pa mi na koncu ni bilo vse jasno. Kakšen vpliv je pri vsem tem imel Sturgessov mrtev oče? Pomen novega soseda, ki se je v zgodbo tako glasno prilizal, potem pa čisto potihnil? Ognjeni napad na Sturgessa in njegovo mamo je bil tako amatersko posnet, da bi se lahko dogajal samo v sanjah. Ali pa se je zopet vse dogajalo v domišljiji glavnega protagonista, ki je svojo trpljenje že zdavnaj končal, ko si je porezal žile na roki.
OCENA: +2
Tudi jaz sem podobnega mnenja in se kar strinjam s tvojo oceno. Ugotovitev na koncu prispevka bo kar držala.Tudi jaz sem dobil občutek da gre za "It's all in your head" situacijo. Več ali manj, film za pozabo.
OdgovoriIzbriši