Welcome

Naslov: Welcome - Leto: 2009 - Država: Francija - Žanr: Drama - Dolžina: 110 min. - Režija: Philippe Lioret - Igrajo: Vincent Lindon, Firat Ayverdi, Audrey Dana - imdb

Oba bi rada imponirala svoje ženske. Obema se je ženska izmuznila iz rok. In oba jo hočeta nazaj.
Bilal, 17-letni “izbegljica” iz Iraka bi rad v Anglijo. Tam namreč skupaj s svojo družino živi njegova izbranka. Po več-mesečni odiseji je od cilja oddaljen le še 33 kilometrov. Le Rokavski preliv ga deli do končnega cilja. Vendar Bilal ni edini, ki bi hotel gledati tekme Manchester Uniteda v živo. Francosko mesto Calais je za večino ubežnikov zadnje postajališče. V to mesto namreč vsak dan odroma več muslimanov kot v sveto Meko.
Prvi poskusi tihotapljenja v tovornjaku spodletijo. Obmejna služba je opremljena z vrhunsko tehnologijo. Heh, še pse imajo. V razočaranju je Bilal odšel v kinodvorano (teh prizorov v nadaljevanju nismo videli. To so le moje izpopolnjene slutnje). Tam si je ogledal film (On a Clear Day), v katerem je Peter Mullan hotel preliv kar preplavati. “Heh, če je tega zmožen ta starec, potem bo to zame mala malica. Le plavati se morem še naučiti”. Jep, tako je študiral mladi Kurd, pri tem pa čisto pozabil na veliko razdaljo, na ledeno vodo, na močne toke in na ogromno tankerov, ki se dnevno prevažajo po tem kanalu.
In že smo pri samcu številka 2. Logično, pri Francozu. Pri učitelju plavanja, bivšemu šampionu. V svojem življenju je doživel kar nekaj razočaranj. Nazadnje, ko se je od njega ločila žena. (Ex) Žena je žilava borka za pravice drugačnih, medtem ko se je Simon v takšnih primerih vedno potegnil v ozadje. No, tokrat ima priložnost dokazovanja. Tudi on se lahko zavzame za tujca, čeprav je to kaznivo dejanje. Hja, Francozi so pri tem pravi prasci. V nogometni reprezentanci imajo same črnuhe, tukaj pa jim ni niti dovoljeno nakupovati v trgovinah.
In tako začnete oba živeti v simbiozi. Simon vliva Bilalu upanje. Bilal vliva ponos, spoštovanje in občutek dobrote Simonu. Stvari grejo celo tako dalje, da Simon okliče Bilala kot “moj sin…”.

OCENA: 4