Naslov: Dare mo mamotte kurenai - Leto: 2008 - Država: Japonska - Žanr: Drama, Triler - Dolžina: 105 min. - Režija: Ryôichi Kimizuka - Igrajo: Kôichi Satô, Mirai Shida, Ryuhei Matsuda, Yuriko Ishida - imdb
Najboljša novica je vedno slaba novica. To je staro pravilo vseh medijev. Tragika se vedno bolje prodaja kot veselje. Ko po televiziji zagledamo reportažo o lačnih otrocih iz Afrike, tega nikoli ne gledamo, ker se TV hiši otroki smilijo. Gledamo jih zato, ker se ob tem podzavestno počutimo bolje. Mislimi so – “vsaj tako slabo nam ne gre…”, in tega se mediji zavedajo.
Dare mo mamotte kurenai ima težko nalogo. Naslediti mora Okuribito, lanskoletnega dobitnika tujejezičnega oskarja. Upanja si film ne rabi delati. Letos kipec sigurno ne gre na Japonsko.
Prvih pet minut filma se odvija v počasnem posnetku, pa vendar za določeno povprečno japonsko družino prehitro. Življenje se jim spremeni tistega trenutka, ko jim v stanovanje vdre specialna enota policije. Najstniški sinek je igranje igric vzel preveč resno. Do smrti je zaštihal dve šolarki. Z vprašanji “zakaj” in ali je sploh on morilec, se režiser Ryoichi Kimizuka sploh ne ubada. Dare mo mamotte kurenai je drugačne vrste triler. Realnejši od napetega iskanja pravega krivca. To, da je mulc kriv, je njegova mati prepričana. In Japonci kot so pač Japonci - čast je njihova najpomembnejša stvar. Kajti množica hoče maščevanje, vsaj opravičilo družine, kateri so po mnenju medijev prav toliko krivi, kot je to storilec. No, mati jih ne razočara. Štrik za vrat, zadovoljni? Še ne. Ljudstvo hoče tudi mlajšo sestro. Našo junakinjo, ki bi po pravilih Japoncev morala biti anti-junak. Njo pobere detektiv, ki se je pred kratkim ubadal še z darilom za svojo hčerko. Za njega je bila ta naloga čuvanja smrklje pod nivojem, kot je to vedno John McClaneu. Kako se pa potem končajo vsi deli Die Harda, pa vemo. Junak postane državni sovražnik številka ena. Tokrat dobesedno.
OCENA: +3
Ni komentarjev:
Objavite komentar