La teta asustada

Naslov: La teta asustada - Leto: 2009 - Država: Peru, Španija - Žanr: Drama - Dolžina: 95 min. - Režija: Claudia Llosa - Igrajo: Magaly Solier, Susi Sánchez, Efraín Solís - imdb

Po uvodnem bluzenju se ženska prebudi na ginekološkem stolu. “Vaša nečakinja ima v vagini krompir. Ker je tam vlažno in toplo je začenjal poganjati korenine…” pravi doktor možakarju. Evo, to ti je začetek. To je moj nivo. Takoj mi je bilo jasno, zakaj je ta film dobil glavno nagrado na letošnjem berlinskem festivalu. Pa se je v tem tonu tudi nadaljevalo?
Fausta je ime temu nesrečnemu dekletu. V življenju pač nima sreče. Razlog so domačini našli v materinem mleku, s katerim se je Fausta hranila kot dojenček. Stres, žalost in strah matere se je pretočil v hčerko. Prav zaradi tragičnih dogodkov iz vojne, ki jih je Faustina mama doživela, se je krompir znašel tam, kjer pač zdaj je. Krompir bo preprečil posilstva, pomisli naivno dekle.
No, kljub velikemu trpljenju umre mati stara. V vasi, kjer živi Fausta so stvari sledeče – za poroko je denarja kot listja, za pogreb ga ni niti za najcenejšo krsto. Če bi film bil sneman leta 2010, bi režiserju očitali “izkoristek popularnosti”. Fausta namreč postane “La nana”, pri uspešni pianistki. Bogata ženska je študirala največje glasbene genije, pa se vseeno pali na tiho momljanje Fauste. Jep, nepravičnost se dogaja tudi v J. Ameriki. V La nana mora služkinja cele dneve garati, tukaj si ženska plačilo zasluži že z ljudskimi pesmi. Heh, “La nano” smo s časom vzljubili, čeprav je imela svoje principe. “Teto” nismo nikoli imeli možnosti jo spoznati, kaj šele vzljubiti.
Prav so imeli nekateri “Berlinčani”, ko so dejali: “La teta asustada pa je presenetljivo zmagal”

OCENA: +2