Naslov: Vinyan - Leto: 2008 - Država: Francija, Belgija, VB - Žanr: Drama, Grozljivka, Triler - Dolžina: 96 min. - Režija: Fabrice Du Welz - Igrajo: Emmanuelle Béart, Rufus Sewell, Julie Dreyfus, Petch Osathanugrah - imdb
Do sedaj še nisem videl filma, ki bi se v kakršnem koli smislu naslanjal na veliko cunami katastrofo leta 2005. Vendar to ni še ena tista “Based on True Story” zgodba, kjer se na koncu vsi srečno objamejo. Pravzaprav je cunami le povod novemu filmu belgij
skega režiserja Fabrice Du Welza. Če bi rekel kultnega režiserja, ne bi bil daleč od resnice, pa čeprav je Vinyan komaj njegov drugi film.
Še zdaj vidim bizarne prizore “Nick Cave” plesa, ljubljenja s svinjami, kmeta na traktorju in finalnega obračuna posnetega iz ptičje perspektive iz njegovega prvenca Calvaire. Ja, te prizore ne bo zlahka pozabiti…
Šest mesecev je od tega od kar sta zakonca Janet Belhmer in Paul Belhmer (čudovita Beart in podcenjeni Sewell) izgubila svojega sina, tistega usodnega dne, ko je veliki val zajel obale Tajske. Trupla niso nikoli našli, zato par še vedno živi v Aziji, kjer finančno pomagata pri tem, da se vrne Leonardo di Caprio in posname nadaljevanje svojega raja na zemlji iz filma The Beach.
Na dobrodelni zabavi prepozna Janet v nekem propagandnem videu iz Burme, svojega izgubljenega sina Joshuo. Nekaj podobnega kot takrat, ko je Donald Sutherland v Benetkah zagledal svojo mrtvo hčer, le da je tukaj rdečo pelerino zamenjal rdeči dres Manchester Uniteda. Sprva je Paul skeptičen, vendar se v slepem upanju vseeno pusti prepričati v neznano iskanje. Na njuno žalost je Rambo bil zaseden, zato sta morala najeti čoln od tihotapcev in drugih sumljivih tipov. Njihovo pravo in edino n
amero spoznata šele tedaj, ko jima ponudijo tujega otroka s besedami “What's the Difference...”. Po dolgem in nevarnem potovanju po reki in džungli v kraje, katere ne najdeš v nobenem katalogu, je za režiserja prišel čas za dilemo. Naj nadaljujem do klasičnega tragičnega spoznanja ali naj raje ponudim končni psiho-trip, takšen, kakšnega od mene pričakujejo fani Calvaira.
Ne bi rad na veliko razkrival konca… Povem samo toliko, da se je Welz odločil za pravo pot, vi pa imejte v mislih Belo boginjo v Lord of the Flies.
OCENA: 4
skega režiserja Fabrice Du Welza. Če bi rekel kultnega režiserja, ne bi bil daleč od resnice, pa čeprav je Vinyan komaj njegov drugi film.Še zdaj vidim bizarne prizore “Nick Cave” plesa, ljubljenja s svinjami, kmeta na traktorju in finalnega obračuna posnetega iz ptičje perspektive iz njegovega prvenca Calvaire. Ja, te prizore ne bo zlahka pozabiti…
Šest mesecev je od tega od kar sta zakonca Janet Belhmer in Paul Belhmer (čudovita Beart in podcenjeni Sewell) izgubila svojega sina, tistega usodnega dne, ko je veliki val zajel obale Tajske. Trupla niso nikoli našli, zato par še vedno živi v Aziji, kjer finančno pomagata pri tem, da se vrne Leonardo di Caprio in posname nadaljevanje svojega raja na zemlji iz filma The Beach.
Na dobrodelni zabavi prepozna Janet v nekem propagandnem videu iz Burme, svojega izgubljenega sina Joshuo. Nekaj podobnega kot takrat, ko je Donald Sutherland v Benetkah zagledal svojo mrtvo hčer, le da je tukaj rdečo pelerino zamenjal rdeči dres Manchester Uniteda. Sprva je Paul skeptičen, vendar se v slepem upanju vseeno pusti prepričati v neznano iskanje. Na njuno žalost je Rambo bil zaseden, zato sta morala najeti čoln od tihotapcev in drugih sumljivih tipov. Njihovo pravo in edino n
amero spoznata šele tedaj, ko jima ponudijo tujega otroka s besedami “What's the Difference...”. Po dolgem in nevarnem potovanju po reki in džungli v kraje, katere ne najdeš v nobenem katalogu, je za režiserja prišel čas za dilemo. Naj nadaljujem do klasičnega tragičnega spoznanja ali naj raje ponudim končni psiho-trip, takšen, kakšnega od mene pričakujejo fani Calvaira.Ne bi rad na veliko razkrival konca… Povem samo toliko, da se je Welz odločil za pravo pot, vi pa imejte v mislih Belo boginjo v Lord of the Flies.
Calvaire pa si zgoraj podpisani prav gotovo ne želim gledati še enkrat. :(
OdgovoriIzbrišiKaj preveč globokega v Calvaire se ne more najti, in ja, mogoče tudi originalnega. Je pa sigurno, da je film postal kult med ljubitelji tovrstnih filmov in je s prizori, kot so zgoraj omenjeni "nick cave" ples, fukanje svinj ali Norman Bates na traktoru, dodobra vplival tudi na psiho mojega brata (glej komentar zgoraj). Kolega, ki me je pred leti prosil za svetovanje "bolnih" filmov, me še danes kdaj pokliče kar Gloria. No, s to kmečko atmosfero je prepričal tudi mene in bi mu danes prisolil oceno 4. Pozor, Vinyan si skoraj v ničemer ni podoben s Calvaire, je pa zopet drugačen od mainstreama, tako da komaj čakam na novi film Fabrice Du Welza.
OdgovoriIzbriši