Naslov: Bajo la sal- Leto: 2008 - Država: Mehika - Žanr: Triler, Grozljivka, Krimi - Dolžina: 101 min. - Režija: Mario Muñoz - Igrajo: Humberto Zurita, Plutarco Haza, Emilio Guerrero, Irena Azuela - imdb
Serija umorov pripelje zvezdniškega detektiva v majhno mestece, kjer se začne raziskovanje, preiskovanje in zasliševanje osumljencev in prič, kot smo to pač od vsakega “ujemi serijskega morilca” filma že navajeni. S pomočjo lokalneg
a šerifa, vse sledi začnejo voditi do edini srednje šole in sumljivega požara, ki se je pred časom tam zgodil. Nekje med vrsticami se v zgodbo vrine tudi mladi Victor Zepeda – ljubitelj dobre glasbe in obsedenec z horor filmi. Zaposlen je pri svojem očetu – v pogrebnem zavodu, kar nam nekako objasni njegovo čudno ponašanje. Med drugim tudi do žrtvine prijateljice v katero se zaljubi…
Ime režiserja Mario Munoz si je res potrebno nekje zapisati. Uspelo mu je ustvariti odlično atmosfero, predvsem mislim na posnetke solin, ki so v tem filmu ključnega pomena. Na žalost, pa Munoz ni imel na izbiro odličnega scenarija. Klasičen razplet, klišejski liki – predvsem policaj
a in bad guy-a ter posiljeno kopičenje trupel proti koncu filma je vrgel Bajo la sal v povprečje psiho-triler filmov. Čisto malo iz te sivine, ga potegnejo kratki stop-motion horor filmčki, katere ustvarja mladi Victor, kjer se Barbie lutke pobijajo med sabo ter s tem nakažejo razpoloženje samega filma.
Zelo soliden trilerček, ki izgleda kot da bi prišel iz najbolj bogatega studia v Hollywoodu, kateri pa proti koncu izgubi misteriozni zagon, ko poskuša rešiti vse skrite skrivnosti majhnega mesta.
OCENA: -4
a šerifa, vse sledi začnejo voditi do edini srednje šole in sumljivega požara, ki se je pred časom tam zgodil. Nekje med vrsticami se v zgodbo vrine tudi mladi Victor Zepeda – ljubitelj dobre glasbe in obsedenec z horor filmi. Zaposlen je pri svojem očetu – v pogrebnem zavodu, kar nam nekako objasni njegovo čudno ponašanje. Med drugim tudi do žrtvine prijateljice v katero se zaljubi…Ime režiserja Mario Munoz si je res potrebno nekje zapisati. Uspelo mu je ustvariti odlično atmosfero, predvsem mislim na posnetke solin, ki so v tem filmu ključnega pomena. Na žalost, pa Munoz ni imel na izbiro odličnega scenarija. Klasičen razplet, klišejski liki – predvsem policaj
a in bad guy-a ter posiljeno kopičenje trupel proti koncu filma je vrgel Bajo la sal v povprečje psiho-triler filmov. Čisto malo iz te sivine, ga potegnejo kratki stop-motion horor filmčki, katere ustvarja mladi Victor, kjer se Barbie lutke pobijajo med sabo ter s tem nakažejo razpoloženje samega filma.Zelo soliden trilerček, ki izgleda kot da bi prišel iz najbolj bogatega studia v Hollywoodu, kateri pa proti koncu izgubi misteriozni zagon, ko poskuša rešiti vse skrite skrivnosti majhnega mesta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar