Naslov: Wolke Neun - Leto: 2008 - Država: Nemčija - Žanr: Drama, Romantični - Dolžina: 98 min. - Režija: Andreas Dresen - Igrajo: Ursula Werner, Horst Rehberg, Horst Westphal - imdb
Ko se 70. Letna ženska, po 30-tih minutah že četrtič mora sleči do konca, ti potem ni več vseeno. Misliš si “ OK, pripravil si dedka in babico da parkrat seksata pred kame
ro (in to kar eksplicitno), potem to mora biti umetniški film”. Hja, potem ne rabiš niti veliko dialogov. Vendar režiser ni pustil fotografije, da govorijo zgodbo. Andreas Dresen je raje pustil mimiko obrazov in dotikov svojih igralcev, kateri sigurno niso imeli lahkega dela. Težko bi govoril o romantičnem filmu, čeprav je govora o ljubezni, prevari in sledenju tja, kamor te nosi srce.
Upokojenka Inge je že 30 let poročena z Wernerjem. Poleg njenega petja v pevskem zboru, si zraven prisluži tudi nekaj denarja s popravljanjem oblek. Ena od njenih strank je tudi Karl, s katerim Inge začne afero. Kar sprva zgleda kot enkratna napaka, se kmalu sprevrže v ljubezen. In ker je to umetniški film, potem mora biti tudi pričakovani konec umetniški (glej – tragični).
Andreas Dresen (Sommer vorm Balkon, Halbe Treppe), režiser, katerega sem nekoč označil kot nemškega Mike Leigha, se je tokrat res lotil tabu teme. Ko se je Ben Kingsley v lanskem Elegy spravil na Penelope Cruz, smo še nekako prenesli, ampak kaj takega pa še ne. Predvsem gre tukaj za pohvaliti Ursulo Werner, katera je za to vlogo bila nominirana tudi za evropsko filmsko nagrado.
OCENA: 3
ro (in to kar eksplicitno), potem to mora biti umetniški film”. Hja, potem ne rabiš niti veliko dialogov. Vendar režiser ni pustil fotografije, da govorijo zgodbo. Andreas Dresen je raje pustil mimiko obrazov in dotikov svojih igralcev, kateri sigurno niso imeli lahkega dela. Težko bi govoril o romantičnem filmu, čeprav je govora o ljubezni, prevari in sledenju tja, kamor te nosi srce.Upokojenka Inge je že 30 let poročena z Wernerjem. Poleg njenega petja v pevskem zboru, si zraven prisluži tudi nekaj denarja s popravljanjem oblek. Ena od njenih strank je tudi Karl, s katerim Inge začne afero. Kar sprva zgleda kot enkratna napaka, se kmalu sprevrže v ljubezen. In ker je to umetniški film, potem mora biti tudi pričakovani konec umetniški (glej – tragični).
Andreas Dresen (Sommer vorm Balkon, Halbe Treppe), režiser, katerega sem nekoč označil kot nemškega Mike Leigha, se je tokrat res lotil tabu teme. Ko se je Ben Kingsley v lanskem Elegy spravil na Penelope Cruz, smo še nekako prenesli, ampak kaj takega pa še ne. Predvsem gre tukaj za pohvaliti Ursulo Werner, katera je za to vlogo bila nominirana tudi za evropsko filmsko nagrado.
OCENA: 3
Ni komentarjev:
Objavite komentar