Naslov: Premier jour du reste de ta vie, Le- Leto: 2008 - Država: Francija - Žanr: Drama - Dolžina: 114 min. - Režija: Rémi Bezançon - Igrajo: Zabou Breitman, Jacques Gamblin, Pio Marmai, Marc-Andre Grondin, Deborah Francois - imdb
Veliko in prav nič drugače kot v vsaki povprečni družini, se je zgodilo v teh dvanajstih letih družini Duval.
Marie-Jeane in Robert imata tri otroke. Eden bolj drugačen od drugega in vsak s svojimi slabimi in dobrimi točkami. Še posebej je to opazno, ko je najmlaj
ša hčer še v fazi odraščanja, medtem ko je za najstarejšega napočil čas, da začne živeti svoje življenje izven domače hiše. Nazadnje je tukaj še sin Raphael, po eni strani največji upornik, po drugi pa tisti, ki družino vedno znova poveže skupaj.
Režiser se posveti vsem petim članom družine enakovredno. V petih različnih dneh (v razmaku nekaj let), ki se kronološko gibljejo naprej, smo priča globoko-miselnemu, pa vendar na komični način povedanemu dogodku, kateri družino vedno znova vrže na nove tire življenja.
Čeprav je ta kronika družine povedana na zelo kompleksen način, Remi Bezançon nikoli ne izgubi kontrolo nad samim filmom. Sigurno je po iritiranem začetku, filmu potrebno dati priložnost. Kot kakšni seriji, katero vzljubimo šele nekje po tretjem delu, takrat ko spoznamo glavne like ter njihove navade. Ko enkrat smo tako daleč, vsak gledalec najde tudi delček sebe, z občutkom po ogledu – od sedaj naprej bom nekatere stvari delal drugače. Kajti tam kjer je veselje - bo tudi žalost, s tem se bo vsak izmed nas enkrat moral seznan
iti.
Le Premier Jour du Reste de ta Vie ni perfekten film, kot to mogoče kaže spodnja ocena, vendar je nekaj na njem, kar me bo vedno znova vleklo k ponovnem ogledu - ali bolje rečeno, na filmu ni ničesar, kar bi mu lahko zameril.
Kot tudi glas Lou Reeda ni perfekten, pa vseeno njegove besede na koncu filma Just a perfect day pristajajo tako dobro, kot besede nobenega drugega pevca, pa naj ima še tako lep glas.
Že sedaj eden najlepših filmov leta.
OCENA: -5
Marie-Jeane in Robert imata tri otroke. Eden bolj drugačen od drugega in vsak s svojimi slabimi in dobrimi točkami. Še posebej je to opazno, ko je najmlaj
ša hčer še v fazi odraščanja, medtem ko je za najstarejšega napočil čas, da začne živeti svoje življenje izven domače hiše. Nazadnje je tukaj še sin Raphael, po eni strani največji upornik, po drugi pa tisti, ki družino vedno znova poveže skupaj.Režiser se posveti vsem petim članom družine enakovredno. V petih različnih dneh (v razmaku nekaj let), ki se kronološko gibljejo naprej, smo priča globoko-miselnemu, pa vendar na komični način povedanemu dogodku, kateri družino vedno znova vrže na nove tire življenja.
Čeprav je ta kronika družine povedana na zelo kompleksen način, Remi Bezançon nikoli ne izgubi kontrolo nad samim filmom. Sigurno je po iritiranem začetku, filmu potrebno dati priložnost. Kot kakšni seriji, katero vzljubimo šele nekje po tretjem delu, takrat ko spoznamo glavne like ter njihove navade. Ko enkrat smo tako daleč, vsak gledalec najde tudi delček sebe, z občutkom po ogledu – od sedaj naprej bom nekatere stvari delal drugače. Kajti tam kjer je veselje - bo tudi žalost, s tem se bo vsak izmed nas enkrat moral seznan
iti.Le Premier Jour du Reste de ta Vie ni perfekten film, kot to mogoče kaže spodnja ocena, vendar je nekaj na njem, kar me bo vedno znova vleklo k ponovnem ogledu - ali bolje rečeno, na filmu ni ničesar, kar bi mu lahko zameril.
Kot tudi glas Lou Reeda ni perfekten, pa vseeno njegove besede na koncu filma Just a perfect day pristajajo tako dobro, kot besede nobenega drugega pevca, pa naj ima še tako lep glas.
Že sedaj eden najlepših filmov leta.
OCENA: -5
Ni komentarjev:
Objavite komentar