Naslov: Rampage - Leto: 2009 - Država: Kanada, Nemčija - Žanr: Akcija, Krimi, Drama - Dolžina: 85 min. - Režija: Uwe Boll - Igrajo: Brendan Fletcher, Shaun Sipos, Michael Paré - imdb
Nekaj tednov pred začetkom Grossmann festivala, kamor bo zašel tudi nemški režiser Uwe Boll, sem začel dobivati grde pomisleke. Kaj pa, če temu tako-imenovanemu najslabšemu režiserju vseh časov delamo krivico? Namreč, po njegovih poraznih začetkih, se sedaj kot kuge izogibamo vse nadaljnje njegove filme. Bojimo se jih, po pravici povedano. Seveda se postavlja vprašanje – kaj pa, če se je že popravil? Vem, težko je verjeti. Kako človek sploh naj dobro snema, če pa mu je bolj važna kvantiteta kot pa kvaliteta.
Tudi lansko leto je ta deloholik zopet bil zelo dejaven. Vsi ti filmi pa so naznanjali nekaj novega. Boll je za vsaj nekaj časa pozabil na svojo kariero pretvornika računalniških igric v filme. Heh, in glej to. Rampage je njegov najboljši film posnet po igrici, katera pa nikoli ni obstajala. Ali drugače – Rampage je točno takšen, kot bi moral biti Postal.
To pa še ni vse, kar me je presenetilo. Naš Uwe je končno odrasel. Spoznal je, da svojim likom lahko da globino in da kljub tipični prvo-osebni streljačini lahko pusti prostor tudi dialogom in karakterizaciji. Boll gre celo tako daleč v novi svet, da odstrani tudi stativ od kamere, ter jo zaradi večjega realizma vzame kar v roke. Okej, njegova transformacija še tako daleč ne seže, da bi ob vsej akciji lahko začutili tudi kakšno kritiko sodobne družbe. Čeprav, tudi namen šteje.
Rampage je še vedno čista streljačina o motenem osebku, ki postane Natural Boll Killer.
Jep, Bill ima dovolj. Dovolj mu je neprijaznih kelnarc, dovolj slabo narejenih kav. Na njegovi tablici avta sicer ne piše D-Fence, je pa zato poln eksploziva, ko ga na daljinsko odpelje v polno policijsko postajo. Evo, vse je nared za ra-ta-ta rajanje po cesti. Pri tej paradi orožja pa Bil v neprebojni Darth Vader opremi ne prizanese prav nikomur. No, le upokojenskim »bingo zombijem«, katerim pa po besedah Billa itak ni več pomoči.
OCENA: +3
Nekaj tednov pred začetkom Grossmann festivala, kamor bo zašel tudi nemški režiser Uwe Boll, sem začel dobivati grde pomisleke. Kaj pa, če temu tako-imenovanemu najslabšemu režiserju vseh časov delamo krivico? Namreč, po njegovih poraznih začetkih, se sedaj kot kuge izogibamo vse nadaljnje njegove filme. Bojimo se jih, po pravici povedano. Seveda se postavlja vprašanje – kaj pa, če se je že popravil? Vem, težko je verjeti. Kako človek sploh naj dobro snema, če pa mu je bolj važna kvantiteta kot pa kvaliteta.
Tudi lansko leto je ta deloholik zopet bil zelo dejaven. Vsi ti filmi pa so naznanjali nekaj novega. Boll je za vsaj nekaj časa pozabil na svojo kariero pretvornika računalniških igric v filme. Heh, in glej to. Rampage je njegov najboljši film posnet po igrici, katera pa nikoli ni obstajala. Ali drugače – Rampage je točno takšen, kot bi moral biti Postal.
To pa še ni vse, kar me je presenetilo. Naš Uwe je končno odrasel. Spoznal je, da svojim likom lahko da globino in da kljub tipični prvo-osebni streljačini lahko pusti prostor tudi dialogom in karakterizaciji. Boll gre celo tako daleč v novi svet, da odstrani tudi stativ od kamere, ter jo zaradi večjega realizma vzame kar v roke. Okej, njegova transformacija še tako daleč ne seže, da bi ob vsej akciji lahko začutili tudi kakšno kritiko sodobne družbe. Čeprav, tudi namen šteje.
Rampage je še vedno čista streljačina o motenem osebku, ki postane Natural Boll Killer.
Jep, Bill ima dovolj. Dovolj mu je neprijaznih kelnarc, dovolj slabo narejenih kav. Na njegovi tablici avta sicer ne piše D-Fence, je pa zato poln eksploziva, ko ga na daljinsko odpelje v polno policijsko postajo. Evo, vse je nared za ra-ta-ta rajanje po cesti. Pri tej paradi orožja pa Bil v neprebojni Darth Vader opremi ne prizanese prav nikomur. No, le upokojenskim »bingo zombijem«, katerim pa po besedah Billa itak ni več pomoči.
OCENA: +3
Ful bi bil vesel (verjetno ne samo jaz ampak tudi marsikdo drug)če bi lahko nekako zakril spoilerje v svojih opisih filmov, (ali pa pisal opise brez le teh). Sej ne rečem, opisi filmov so kul, samo če jih bereš pred ogledom filma, tvegaš da si pokvariš celoten užitek...
OdgovoriIzbrišiMoj komentar leti na celoten blog - Odvisni od neodvisnih filmov.
Priznam, včasih pretiravam, zato se tudi opravičujem, če sem ti kdaj pokvaril "oh" ali "aha" trenutek. V teh "spojlerih" le nakažem kaj oz. katera scena mi je bila všeč. Kajti ta presežek me je mogoče tudi napeljal na višjo oceno...
OdgovoriIzbrišiSkrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbriši