Naslov: Life During Wartime - Leto: 2009 - Država:ZDA - Žanr: Komedija, Drama - Dolžina: 98 min. - Režija: Todd Solondz - Igrajo: Shirley Henderson, Ciaran Hinds, Allison Janney, Paul Reubens - imdb
Že sam pogled na poster, nam je dal upanje na ponovno nepozabno stvaritev Todda Solondza. Surealna podoba idilične predmestne družine oz. enega izmed članov, namreč spominja na kontroverznega odličnjaka Happiness. Čeprav, na tako delikatno temo kot je pedofilija, se Solondz spomni skoraj v vsakem njegovem filmu, zato bi po svoje bilo celo razočaranje, če bi se tokrat obrnil v neko bolj »normalno« stran.
Juhu, pa se ne. Hmm, sedaj si mislite o meni, kot o kakšen perverznežu. Mogoče pa sem res, kajti Solondzovi dialogi med otrokom in odraslim, ki se nanašajo na tako grozovito temo, so tako bolno resni, obenem pa tako huronski smešni, da me je včasih res sram mojega glasnega smeha. Oznako »komedija« pa ob njegovih filmih sploh ne bomo našli.
No, po kratkih minutah v filmu, pa nam vse to postaja vedno bolj znano. Tri sestre, pedofilski oče, ki se pravkar vrača iz zapora… Heh, to je ja nadaljevanje samega kultnega filma Happiness (zanimivi odseki iz filma). Ista imena, drugi igralski kader.
Še več, v Life During Wartime lahko najdemo celo like iz režiserjevega prav tako odličnega filma Welcome to the Dollhouse. Sedaj, nekaj let pozneje od originala, se je sreča spremenila v žalost. Kot vemo, pa je sreča takrat itak bila le navidezna. Srečo se je le hlinilo za gnilo fasado. »Žena« sicer najde novega pravega, »normalnega« moškega, ampak v času med vojno je potrebno predvsem odpuščati in pozabljati. Verjemite, za pozabiti pa je marsikaj…
Preden pa pozabimo, pa se vseeno moramo tudi naučiti. Tako radovedni otrok, kot standardni lik Solondza, sprašuje mamo: »Mama, v šoli pravijo, da je moj oče pedofil in da je vtikal svoj penis v otrokove ritke. Še meni pravijo sedaj peder, kar pa nočem biti. Ne želim, da se v mene vtikajo stvari.« Mama zelo skrbno odgovarja: »Ne boj se otrok moj. Obljubim ti, da ne boš postal peder. Garantiram ti, da se v tebe ne bo nikoli vtikalo stvari…,« …ljubeče se objameta. Sedaj pa povejte, če to ni smešno.
OCENA: 4
Že sam pogled na poster, nam je dal upanje na ponovno nepozabno stvaritev Todda Solondza. Surealna podoba idilične predmestne družine oz. enega izmed članov, namreč spominja na kontroverznega odličnjaka Happiness. Čeprav, na tako delikatno temo kot je pedofilija, se Solondz spomni skoraj v vsakem njegovem filmu, zato bi po svoje bilo celo razočaranje, če bi se tokrat obrnil v neko bolj »normalno« stran.
Juhu, pa se ne. Hmm, sedaj si mislite o meni, kot o kakšen perverznežu. Mogoče pa sem res, kajti Solondzovi dialogi med otrokom in odraslim, ki se nanašajo na tako grozovito temo, so tako bolno resni, obenem pa tako huronski smešni, da me je včasih res sram mojega glasnega smeha. Oznako »komedija« pa ob njegovih filmih sploh ne bomo našli.
No, po kratkih minutah v filmu, pa nam vse to postaja vedno bolj znano. Tri sestre, pedofilski oče, ki se pravkar vrača iz zapora… Heh, to je ja nadaljevanje samega kultnega filma Happiness (zanimivi odseki iz filma). Ista imena, drugi igralski kader.
Še več, v Life During Wartime lahko najdemo celo like iz režiserjevega prav tako odličnega filma Welcome to the Dollhouse. Sedaj, nekaj let pozneje od originala, se je sreča spremenila v žalost. Kot vemo, pa je sreča takrat itak bila le navidezna. Srečo se je le hlinilo za gnilo fasado. »Žena« sicer najde novega pravega, »normalnega« moškega, ampak v času med vojno je potrebno predvsem odpuščati in pozabljati. Verjemite, za pozabiti pa je marsikaj…
Preden pa pozabimo, pa se vseeno moramo tudi naučiti. Tako radovedni otrok, kot standardni lik Solondza, sprašuje mamo: »Mama, v šoli pravijo, da je moj oče pedofil in da je vtikal svoj penis v otrokove ritke. Še meni pravijo sedaj peder, kar pa nočem biti. Ne želim, da se v mene vtikajo stvari.« Mama zelo skrbno odgovarja: »Ne boj se otrok moj. Obljubim ti, da ne boš postal peder. Garantiram ti, da se v tebe ne bo nikoli vtikalo stvari…,« …ljubeče se objameta. Sedaj pa povejte, če to ni smešno.
OCENA: 4
Po tvoji recenziji sodeč, je Solondz spet v odlični formi, zato se že veselim ogleda. Tega bom hranil za vikend, ko ne bo časovne stiske in nevarnosti, da bom tam okrog polnoči zaspal.
OdgovoriIzbrišiNe v taki kot je nekoč bil, a še vedno svoj
OdgovoriIzbriši