FILMSKO LETO 2008 - NEMČIJA

Med prvimi letošnjimi filmi iz Nemčije smo lahko videli enega izmed lanskih najboljših evropskih filmov. J. Vögel je v Die Welle demonstriral svojim dijakom, da ima vsak človek v sebi nekaj fašističnega nagnjenja. Režiser Gansel je po filmu Napola, že drugič prikazal kako se lahko na enostaven način operejo možgani mlademu človeku. Čeprav je Die Welle prepričal mnoge kritike, so Nemci v boj za oskarja poslali drugi film. Der Baader Meinhof Komplex

je resnična zgodba o nemški teroristični organizaciji RAF, ki je delovala v poznih 60-tih in 70-tih. Film režiserja Uli Edela (Wir Kinder vom Bahnhof Zoo) je že pobral nominacijo za zlati globus. Veliko nagrad pa je pobral tudi nemški odgovor na Lost in Translation. Kirschblüten - Hanami je zgodba o ostarelemu vdovcu, ki na obisku pri svojem sinu na Japonskem spozna,

zakaj je njegova nedavno preminula žena tako ljubila to deželo na vzhodu sveta. Že dvakratna nominiranka (za Nirgendwo in Afrika ga je tudi dobila) za oskarja C. Link ,se je z Im Winter ein Jahr vrnila z dramo o slikarju in mlado plesalko.
S premiero v Cannesu in premiero v Benetkah sta svoje znanje zopet dokazala že ustaljena režiserja “človeških” dram. A. Dressen (Sommer vorm Balkon, Halbe Treppe…) z Wolke Neun in C. Petzold (Yella, Die Innere Sicherheit) z Jerichow, kjer igra glavno vlogo Benno Führmann. Führmanna smo lani lahko videli tudi v poletnem nemškem hitu Nordwand, kjer je upodobil Toni Kurza – legendarnega alpinista v času nacistične propagande. Seveda so se Nemci tudi letos dotaknili svoje črne zgodovine. V Anonyma je Max Färberböck (Aimée & Jaguar), prikazal trpljenje žensk med zadnjimi dnevi vojne, da pa Nemci še vedno trpijo zaradi grozot svojih prednikov, pa smo lahko videli v Am Ende kommen Touristen. Če Nemci niso imeli herojev v drugi svetovni vojni, pa ga imajo sigurno v prvi. Der Rote Baron (Rdeči baron)

je bil film, katerega smo še pred letom dni vsi nestrpno pričakovali, vendar se je na žalost izkazal za čisto polomijo, tako pri kritikih kot v komercialnem smislu. Kot vedno so v kinodvoranah izkazale najbolj komedije. Absurdistan, Fleisch ist mein Gemüse, Berlin Calling, Robert Zimmermann wundert sich über die Liebe… je le nekaj naslovov, ki so polnili nemške dvorane. Pri tem bi predvsem izpostavil Berlin Calling, DJ komedijo režiserja, ki me je pred leti navdušil z One Day in Europe in R. Zimmermana, ki se čudi ljubezni. Tudi režiser/igralec Til Schweiger, sicer mega-zvezda nemškega filma, je z 1 1/2 Ritter hotel ponoviti svoj super uspeh lanskega hita Keinohrhasen, vendar mu to ni povsem uspelo. Veliki uspeh je imel tudi film Chiko, zgodba dveh turških bratov v kriminalnem podzemlju. Nazadnje naj še omenim da je novi film posnel tudi Wim Wenders z zanimivo izbiro glavnega igralca. Campino, pevec punkerjev Die Toten Hosen je v Palermo Shooting, surealnem delu Wendersa, fotograf na poti iz Düsseldorf v Palermo.Zelo uspešno in dobro leto za nemški film. Čeprav nekaj naslovov še nisem uspel videti, verjamem da so kvalitetni. Vsekakor pa se boste v to lahko prepričali tukaj v naslednjih nekaj mesecih.