Naslov: Un été sans point ni coup sûr - Leto: 2008 - Država: Kanada - Žanr: Družinski, Drama - Dolžina: 104 min. - Režija: Francis Leclerc - Igrajo: Patrice Robitaille, Pier-Luc Funk, Jacinthe Laguë, Roy Dupuis - imdbKdo bi razumel ta bejzbol? Američani ga ljubijo, mi ga pa preziramo. Kaj pa Kanadčani? Kot ga pri nas ni čez nogomet, ga v Kanadi ni čez hokej… Pa vendar se je tudi v Kanadi leta 1969 igral bejzbol. Ko so Američani bili preveč zaposleni s pristankom na luni ali z Woodstockom, je 12–letni fant Martin, živeč v Quebecu
imel misli le pri bejzbolu. Pri pravem ameriškem ponosu.
Zgodba je zelo tipična ameriška. Tako zelo, da če bi ta film nastal v Hollywoodu, bi ga pozabili že naslednji teden. Sedaj ga bom čez dva…
Martin bi se rad čez poletje pridružil ekipi, katere trenira neka bivša legenda. Saj veste – zelo aroganten, stvari jemlje zelo resno, pravi profi pač. In ker se stvari jemljejo resno oz. jemljejo se samo najboljši, ostane naš Martin ob igr
išču. Seveda njegov oče, staromoden možakar poln ponosa, tega ne more kar tako dovoliti, zato ustvari svojo ekipo, katero bo treniral. Ekipo luzerjev torej. B – tim. Kako pa gre dalje, pa tako že veste.
Na srečo, se pri filmu nismo veliko ustavljali na samem igrišču. Francis Leclerc je imel povedati tudi kaj o odnosih med očetom in sinom, pa razmerju med Martinovimi starši, kjer pa si režiser ni upal kopati globlje.
Prijeten feel-good družinski film, poln nostalgije in zimzelene glasbe, še posebej, če do danes niste gledali še nobenega bejzbolskega filma.
OCENA: -3
imel misli le pri bejzbolu. Pri pravem ameriškem ponosu.Zgodba je zelo tipična ameriška. Tako zelo, da če bi ta film nastal v Hollywoodu, bi ga pozabili že naslednji teden. Sedaj ga bom čez dva…
Martin bi se rad čez poletje pridružil ekipi, katere trenira neka bivša legenda. Saj veste – zelo aroganten, stvari jemlje zelo resno, pravi profi pač. In ker se stvari jemljejo resno oz. jemljejo se samo najboljši, ostane naš Martin ob igr
išču. Seveda njegov oče, staromoden možakar poln ponosa, tega ne more kar tako dovoliti, zato ustvari svojo ekipo, katero bo treniral. Ekipo luzerjev torej. B – tim. Kako pa gre dalje, pa tako že veste.Na srečo, se pri filmu nismo veliko ustavljali na samem igrišču. Francis Leclerc je imel povedati tudi kaj o odnosih med očetom in sinom, pa razmerju med Martinovimi starši, kjer pa si režiser ni upal kopati globlje.
Prijeten feel-good družinski film, poln nostalgije in zimzelene glasbe, še posebej, če do danes niste gledali še nobenega bejzbolskega filma.
OCENA: -3
Ni komentarjev:
Objavite komentar