Naslov: Iron Maiden: Flight 666 - Leto: 2009 - Država: ZDA - Žanr: Dokumentarni, Glasba - Dolžina: 112 min. - Režija: Sam Dunn, Scot McFadyen - Igrajo: Bruce Dickinson, Dave Murray, Janick Gers, Adrian Smith, Steve Harris, Nicko McBrain - imdb
Odpravim se gledat francoski dokumentarni film o zemlji. Home preišče skoraj vsak kotiček na zemlji, ob posnetkih pa nas mrtev glas Glenn Close opominja na to, da zemljo moramo imeti radi. Po 30 minutah dolgočasja pomislim: “ja, novo kamero imaš. Pa kaj zdaj…”
Na istem DVD-ju imam tudi novi dokumentarec Iron Maidenov. Kot stari
roker, nisem dolgo premišljeval. "Dobrodošli na Flight 666," me pozdravi znani obraz. Hej, to je vendar Sam Dunn. Avtor odličnih metalskih dokumentarcev A Headbanger's Journey in Globe Metal. Zadeva bo torej resna...
Toliko še ne štejem, da bi lahko bil čisto ob začetkih tega britanskega fenomena Heavy Metala. Moja prva srečanja z Mejdni so bila tam ob albumih Powerslave, Somewhere in Time in Seventh Son of a Seventh Son. Ob komadih kot so Two Minutes to Midnight in znamenitim govorom Winstona Churchilla. Prav s temi besedami se začne tudi ta dokumentarec, ki povzame najobsežnejšo turnejo v zgodovini benda. S privatnim letalom, imenovanim Ed Force One, se skupina odpravi v kraje, kateri so do sedaj bili predragi ali preveč oddaljeni. Od kontinenta do kontinenta. Vsake toliko časa se vključimo tudi v koncert ter uživamo ob starih klasikah. Privatna življenja članov so v manjšem obsegu preletena, vendar kakšno privatno življenje ima lahko človek, ki se vsak dan znajde v drugi postelji, v drugem hotelu, v drugi državi? No, eno vemo. Sigurn
o ne tako “nesrečna” kot smo to lahko videli v podobnih dokumentarcih tipa Metallica. Maidenovci ga sigurno spijejo, ampak oni so Britanci. To z lahkoto prenesejo.
Kot ljubitelj skupine, pred katero se globoko klanjam, mi je seveda težko objektivno oceniti ta dokumentarec. Če bi to bila turneja Jay Z-ija, bi se ogled končal nekje takrat, kot se je doku Home. Kateri raper pa je sploh sposoben izpeljati koncert, kasneje pa pilotirati Boeing, kot to počne pevec skupine Bruce Dickinson. To lahko počnejo le legende.
Steve Harris, kako to zmoreš brez trzalice?
OCENA: -4
Na istem DVD-ju imam tudi novi dokumentarec Iron Maidenov. Kot stari
roker, nisem dolgo premišljeval. "Dobrodošli na Flight 666," me pozdravi znani obraz. Hej, to je vendar Sam Dunn. Avtor odličnih metalskih dokumentarcev A Headbanger's Journey in Globe Metal. Zadeva bo torej resna...Toliko še ne štejem, da bi lahko bil čisto ob začetkih tega britanskega fenomena Heavy Metala. Moja prva srečanja z Mejdni so bila tam ob albumih Powerslave, Somewhere in Time in Seventh Son of a Seventh Son. Ob komadih kot so Two Minutes to Midnight in znamenitim govorom Winstona Churchilla. Prav s temi besedami se začne tudi ta dokumentarec, ki povzame najobsežnejšo turnejo v zgodovini benda. S privatnim letalom, imenovanim Ed Force One, se skupina odpravi v kraje, kateri so do sedaj bili predragi ali preveč oddaljeni. Od kontinenta do kontinenta. Vsake toliko časa se vključimo tudi v koncert ter uživamo ob starih klasikah. Privatna življenja članov so v manjšem obsegu preletena, vendar kakšno privatno življenje ima lahko človek, ki se vsak dan znajde v drugi postelji, v drugem hotelu, v drugi državi? No, eno vemo. Sigurn
o ne tako “nesrečna” kot smo to lahko videli v podobnih dokumentarcih tipa Metallica. Maidenovci ga sigurno spijejo, ampak oni so Britanci. To z lahkoto prenesejo.Kot ljubitelj skupine, pred katero se globoko klanjam, mi je seveda težko objektivno oceniti ta dokumentarec. Če bi to bila turneja Jay Z-ija, bi se ogled končal nekje takrat, kot se je doku Home. Kateri raper pa je sploh sposoben izpeljati koncert, kasneje pa pilotirati Boeing, kot to počne pevec skupine Bruce Dickinson. To lahko počnejo le legende.
Steve Harris, kako to zmoreš brez trzalice?
OCENA: -4
Ni komentarjev:
Objavite komentar