nedelja, 23. december 2012

100 naj filmov 2012 - 1. del

Glede same lestvice ne bom nakladal na veliko. Za sestavo stotke sem uporabil naslednje kriterije:

- filmi so razvrščeni po abecedi; 

- vsak dan po 10 filmov; 
- brez čistokrvnih Holivudčanov
- za lažji pregled, kateri film omenjam le iz vljudnosti, dobrote ali miloščine (ker boljših pač ni bilo) bom ob filmu postavil še oceno v obliki zvezdic: * - mogoče vam bo všeč; ** - zanimivo/omembe vredno; *** - dobro do zelo dobro; 
- štejejo le filmi, ki še na tem blogu niso bili ocenjeni, torej so bili preverjeni po 01. 04. 2012;
- štejejo le filmi z letnico 2011 in 2012; 
- lestvica "naj 2012" bo popolna komaj 01. 04. 2013, ko bodo pogledani vsi obetavni naslovi (beri: oskar kandidati);
- pod komentarjem lahko še kakšno povemo, vsaj jaz bom; 

2 Coelhos **
 A.C.A.B.: All Cops Are Bastards *
 Alpeis ***
 Amour ***
Another Happy Day **
 Arbitrage **
Atmen ***
Barbara **
Beasts of the Southern Wild **
Bernie ***
    

6 komentarjev:

  1. Pri 2 Coelhos me zelo čudi, kako ta brazilska mešanica uspešno preverjene formule „domačega“ (O Homem do Ano, O Homem Que Copiava ) in „tujega“ (Richie, Tarantino) ni požela večjega uspeha. Pri izbiri med Diaz in A.C.A.B.: All Cops Are Bastards, sem se raje odločil za slednjega. Ulične proteste lahko gledam kar na domačem kanalu, pri Copsih pa sem dobil še nekaj iz privatnega življenja policista oz. sužnja, kot jim eni po novem pravijo. Alpeis ni ravno Kynodontas, je pa Grk Lanthimos ponovno ustvaril izdelek za zapomniti, če si le dovolite spustiti se na takšen nivo humorja. Amouru lahko marsikaj očitam. Das Weisse Band (Haneke), ki ga označujem za moj najljubši film tega tisočletja, zagotovo ni. Mu ne seže niti do kolen. Že zaradi tega ne, ker je v medsebojni tekmi (ki jo sicer opazim le jaz) z Halt auf freie Strecke izgubil v dialogih, realizmu bolezni, pristnosti likov in situacij ter nenazadnje tudi v ljubezni med obema zakoncema. Another Happy Day
    je zelo podcenjeni dnevnik disfunkcionalne družine, v kateri blestijo imena kot so Barkin, Burstyn ali Miller. Sundance 2011. Ne vem točno kaj, ampak nekaj je bilo na Arbitragu, da mi je ta psihološka drama minila izredno gledljivo. Avstrijci so bili letos znova v razcvetu, in Atmen je k temu mnogo pripomogel. Barbara je nemški kandidat za letošnjega tujejezičnega oskarja, kaj več se pa o njemu ne bo govorilo. Nekoliko predvidljivo … Beasts of the Southern Wild mi je v bistvu bil všeč, a vseeno moram ustaviti konje, ki kličejo po mojstrovini – le zato **. Vedno bolj pozabljeni, predvsem pa neupravičeno spregledani Linklater je za vlogo najprijaznejšega pogrebca Berniea postavil Blacka. In zadel v črno.

    OdgovoriIzbriši
  2. Odličen projekt kajti kar nekaj jih še nisem videl, tako da HVALA.

    OdgovoriIzbriši
  3. Evo, začel bom pri tem prvem postu.
    Another Happy Day nisem imel namena gledat, a zaradi tvoje ocene se mu zagotovo posvetim.
    Z ocenami se več ali manj strinjam, le Arbitraža mi ne predstavlja nekega posebnega vrhunca.

    OdgovoriIzbriši