Naslov: Metropia - Leto: 2009 - Država: Švedska, Danska, Norveška, Finska - Žanr: Risanka, Znanstveno-fantastika, Misterij - Dolžina: 86 min - Režija: Tarik Saleh - Glasovi: Vincent Gallo, Juliette Lewis, Udo Kier, Stellan Skarsgård - imdb
Naša prihodnost je v filmskem svetu že trdno zapisana. Če ni post-nuklearna apokalipsa - kjer vlada ne obstaja, je potem to pravo nasprotje brezvladja oz. svet, kjer smo vsi ljudje kontrolirani z opranimi možgani s strani mogočnih kapitalistov. Jasno, nobena prihodnost ni lepa in svetla.
Tudi v Metropiji je življenje sivo, zacementirano v betonu in železu. Ljudje so slepo vodeni v odvisnost konsumacije ali sedenja pred televizorji. Tudi Roger je le številka. Nepomembnež, mala riba. Glasovi v glavi mu naročajo kakšno naj bodo njegove odločitve. Prav ta glas ga vodi do samega centra novega svetega mesta Metropie, ki je v tem primeru podzemna železnica, katera združuje vsa velika evropska mesta. Tam v temi, ob temačnih sencah ter vodeni z glasom preko slike, pa začnemo občutiti tudi noir vzdušje, zato ne mine veliko, ko se ob Rogeru že pojavi skrivnostna Femme Fatale.
Ob teh vlakih sem se spomnil na podobno stanje družbe iz von Trierovega filma Europa, ki se dogaja tik po koncu druge svetovne vojne. Čeprav po glasovih lahko prepoznamo Vincenta Galla ali Juliette Lewis je tudi Metropia v večini skandinavska ko-produkcija.
Sama ideja filma verjetno ni botrovala angleški sinhronizaciji. Utopija, ki je v filmih bila že mnogokrat premleta. Režiser Tarik Saleh je bolj verjel svoji animaciji. Svojim neobičajnim slikam in pa nekoliko surealnim podobam njegovih likov, kjer se razmerja med velikostjo glave in ostalega telesa ne ujemajo preveč natančno. Le oglejte si trailer, pa boste vedeli o čem govorim…
OCENA: 3
Naša prihodnost je v filmskem svetu že trdno zapisana. Če ni post-nuklearna apokalipsa - kjer vlada ne obstaja, je potem to pravo nasprotje brezvladja oz. svet, kjer smo vsi ljudje kontrolirani z opranimi možgani s strani mogočnih kapitalistov. Jasno, nobena prihodnost ni lepa in svetla.
Tudi v Metropiji je življenje sivo, zacementirano v betonu in železu. Ljudje so slepo vodeni v odvisnost konsumacije ali sedenja pred televizorji. Tudi Roger je le številka. Nepomembnež, mala riba. Glasovi v glavi mu naročajo kakšno naj bodo njegove odločitve. Prav ta glas ga vodi do samega centra novega svetega mesta Metropie, ki je v tem primeru podzemna železnica, katera združuje vsa velika evropska mesta. Tam v temi, ob temačnih sencah ter vodeni z glasom preko slike, pa začnemo občutiti tudi noir vzdušje, zato ne mine veliko, ko se ob Rogeru že pojavi skrivnostna Femme Fatale.
Ob teh vlakih sem se spomnil na podobno stanje družbe iz von Trierovega filma Europa, ki se dogaja tik po koncu druge svetovne vojne. Čeprav po glasovih lahko prepoznamo Vincenta Galla ali Juliette Lewis je tudi Metropia v večini skandinavska ko-produkcija.
Sama ideja filma verjetno ni botrovala angleški sinhronizaciji. Utopija, ki je v filmih bila že mnogokrat premleta. Režiser Tarik Saleh je bolj verjel svoji animaciji. Svojim neobičajnim slikam in pa nekoliko surealnim podobam njegovih likov, kjer se razmerja med velikostjo glave in ostalega telesa ne ujemajo preveč natančno. Le oglejte si trailer, pa boste vedeli o čem govorim…
OCENA: 3
Ni komentarjev:
Objavite komentar