Naslov: The Fourth Kind - Leto: 2009 - Država: ZDA, VB - Žanr: Misterij, Znanstveno-fantastika, Grozljivka - Dolžina: 98 min. - Režija: Olatunde Osunsanmi - Igrajo: Milla Jovovich, Will Patton, Hakeem Kae-Kazim, Mia McKenna Bruce - imdb
Po prebiranju nekaterih recenzij sem ugotovil, da se veliko ljubiteljev filma obremenjuje z »originalnimi« posnetki oz. ali so posnetki psihiatričnih sej sploh resnični? OK, ta misterij iz Aljaske, kjer iz mesteca Nome izginja tako veliko število ljudi kot nikjer drugje v Ameriki, je sicer potrjena (po besedah režiserja) »Based on True Story« zadeva. Ob tem nam tudi Milla Jovovich takoj po predstavitvi kot igralka, priseže na resničnost nerazjasnjenih dogodkov, kateri naj bi se dogajali prav njenemu liku psihiatrinje in njenim pacientom.
Prekleto naiven bi moral biti, če bi hotel verjeti v te pravljice. Predvsem pa nor, če ne bi skapiral še enega novega poskusa biti originalen, kjer kvazi dokumentarec sreča horor elemente. Kjer se pomanjkanje denarja želi prekriti s svežim pristopom.
Čisto nova ideja s split-screen primerjavo med »originalnimi« posnetki in igranimi niti ni, ampak režiser Olatunde Osunsanmi je iz tega potegnil kar je lahko. Le občasne izpade z “zasanjanimi momenti« in sovo, ki preži na spečega prebivalca mesteca, mu lahko zamerimo.
Seveda, ker je to nizko-proračunec se je zopet stavilo na tisto preverjeno »manj je več« formulo, katera pa nam pokaže, da po bližnjih srečanjih tretje vrste obstaja tudi četrta vrsta. Ta pa je mnogo neprijetnejša. Sicer pa, presodite sami, kot nam to zapihajo na dušo ob koncu filma.
OCENA: +3
Po prebiranju nekaterih recenzij sem ugotovil, da se veliko ljubiteljev filma obremenjuje z »originalnimi« posnetki oz. ali so posnetki psihiatričnih sej sploh resnični? OK, ta misterij iz Aljaske, kjer iz mesteca Nome izginja tako veliko število ljudi kot nikjer drugje v Ameriki, je sicer potrjena (po besedah režiserja) »Based on True Story« zadeva. Ob tem nam tudi Milla Jovovich takoj po predstavitvi kot igralka, priseže na resničnost nerazjasnjenih dogodkov, kateri naj bi se dogajali prav njenemu liku psihiatrinje in njenim pacientom.
Prekleto naiven bi moral biti, če bi hotel verjeti v te pravljice. Predvsem pa nor, če ne bi skapiral še enega novega poskusa biti originalen, kjer kvazi dokumentarec sreča horor elemente. Kjer se pomanjkanje denarja želi prekriti s svežim pristopom.
Čisto nova ideja s split-screen primerjavo med »originalnimi« posnetki in igranimi niti ni, ampak režiser Olatunde Osunsanmi je iz tega potegnil kar je lahko. Le občasne izpade z “zasanjanimi momenti« in sovo, ki preži na spečega prebivalca mesteca, mu lahko zamerimo.
Seveda, ker je to nizko-proračunec se je zopet stavilo na tisto preverjeno »manj je več« formulo, katera pa nam pokaže, da po bližnjih srečanjih tretje vrste obstaja tudi četrta vrsta. Ta pa je mnogo neprijetnejša. Sicer pa, presodite sami, kot nam to zapihajo na dušo ob koncu filma.
OCENA: +3
To pa je eden od mnogih, ki sem jih gledal (imel si prav, torrentz rulz), a nisem o njih pisal. Zdel se mi je tako mlačen, neinteresanten, neizviren in betežen krneki, da se mi ga ne da niti komentirati. Nekje na nivoju Paranormal Activity. Imam občutek, da je film narejen kot nekakšen poklon Američanom, ki so dejansko doživeli alien abduction (in teh niti slučajno ni malo), češ, eppur si muove, nekaj je vendarle na tem. Osebno si o tem mislim: doh.
OdgovoriIzbrišiSam sem dolgo odlašal z ogledom tega filma in verjetno je prav moje nizko pričakovanje sledilo k pozitivni oceni.
OdgovoriIzbrišiKaj češ, vesoljci so nori na Američane
Super film. Ravno prav strašljiv, domiselno narajen in veliko boljši od hvaljenega Paranormal Activity.
OdgovoriIzbriši